V Moravčah bodo volili še enkrat

Po večdnevni zmedi po odstopu sedmih od štirinajstih svetnikov je moravška občinska volilna komisija v sredo le sklenila. Kljub drugačnim mnenjem državnih institucij so se odločili, da namesto prvotno napovedanih predčasnih razpišejo nadomestne volitve. A dokončno odločbo bo podalo upravno sodišče.

Dejanje sedmih svetnikov koalicije, ki so minulo sredo po seji občinskega sveta podali nepreklicne odstopne izjave, v Moravčah še vedno povzroča veliko zmedo.

Interpretiranje členov zakonov in razumevanje 'večine' je vodstvo občine razdelilo na pol, v veliko pomoč pa jim niso bila niti strokovna mnenja državnih institucij, ki niso bila povsem usklajena. Kot nam je po telefonu zagotovil glavni tajnik državne volilne komisije Marko Golobič, po odstopu polovice svetnikov občinski svet ni več opravilno sposoben, torej v primeru nadomestnih volitev preostala polovica svetnikov ne bi mogla potrditi novoizvoljenih, zato so edino logične predčasne volitve. Podobno so med drugim v svojem mnenju v torek zapisali tudi na Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. »V tem trenutku, ko je ostalo le sedem članov občinskega sveta, ni izpolnjen osnovni pogoj za delovanje, torej potrebna večina, kar je v tem primeru osem. Dejansko to pomeni, da od 22. januarja Občinski svet Občine Moravče ne deluje, saj sveta zaradi nesklepčnosti ni mogoče sklicati, zato so v takem primeru primerna rešitev predčasne volitve.« Iz Službi Vlade RS za zakonodajo pa so v neobvezujočem mnenju sporočili, da zakonski pogoj za razpis predčasnih volitev ni izpolnjen, saj sedem svetnikov ni večina, zato bi se morale izvesti nadomestne volitve.

Občinska volilna komisija je v sredo popoldne kljub dvoumnim razlagam zakonodaje le odločila – razpisali bodo nadomestne volitve, kar pomeni, da bodo volivci namesto celotnega občinskega sveta volili posameznike le za mesta tistih sedmih, ki so zdaj odstopili. Predsednica občinske volilne komisije Anica Grilj nam je po seji komisije povedala, da je bila odločitev težka, pravzaprav neenotna, saj so člani o odločitvi za nadomestne volitve glasovali s tremi glasovi za in dvema proti. »Našo odločitev bomo sporočili občinskemu svetu, ker pa bo skoraj gotovo prišlo do pritožbe, bo o vsem odločalo ustavno sodišče,« je še povedala.

Kako so se torej Moravčani znašli v situaciji, ki je v občinskih svetih po vseh slovenskih občinah do sedaj še ni bilo. Izvor vseh težav se zdi v parnem številu svetnikov, saj so se po volitvah svetniki štirinajstčlanske zasedbe razdelili na polovico. Županovi koaliciji, ki jo je sestavljalo šest svetnikov z njegove liste SD in svetnik LDS, je nasproti stalo sedem svetnikov opozicije, ki so jo sestavljali po trije svetniki SDS in N.Si in član SLS.

»Člani naše liste, ki smo kljub podpori SD povsem nestrankarski, smo pričakovali konstruktivno sodelovanje občinskih svetnikov, sploh zato, ker so se naši predvolilni programi v marsičem dopolnjevali z obljubami opozicije. A hitro se je pokazalo, da opozicija vse naše predloge in programe apriori zavrača. Dve izredni seji so obstruirali, vsako stvar so pogojevali, želeli so vodstvo v praktično vseh odborih … Volitve so pokazale, da so nam volivci zaupali več kot 40 odstotkov glasov, zato smo upravičeno pričakovali, da bomo imeli tudi izvršno moč, a smo bili na koncu povsem pritisnjeni ob steno,« je povedal vodja svetniške skupine SD Janko Korošec in dodal, da se ideja o odstopnih izjavah, ki so jih podali po seji minulo sredo, ni rodila čez noč in da so bili v to praktično prisiljeni. Ovrgel je tudi namigovanja, da so izjave podpisali pod pritiskom župana »To je bila izključno naša odločitev in občanom je treba pojasniti, da smo imeli za to tehtne razloge in nimamo kančka slabe vesti za nastalo situacijo. Bolje, da odstopimo, kot pa da smo plačani za nič dela. Nove volitve bi lahko bile zametek tega, da v Moravčah končno umaknemo politiko iz občinskega sveta. Isti svetniki iz koalicije bomo zdaj kandidirali na nestrankarski listi, ki se bo imenovala Županova lista, in prepričan sem, da nas bo ta situacija naredila še močnejše. Izzvali smo opozicijo, če si tudi sami upajo kandidirati brez strank. Ljudje v naši občini so politike namreč siti.«

Razočarani, a kot kaže tudi presenečeni nad dejanjem koalicije, pa so tudi v opoziciji. »Župan od vsega začetka vodenje občine skuša peljati diktatorsko. Njegov način je: vzemi ali pusti. Z njim se preprosto ne da pogovarjati in njegov edini cilj je, pridobiti na svojo stran osem svetnikov in delati po svoje,« pravi svetnik SLS Janez Vidic, ki – tako kot vsa opozicija – županu očita predvsem pomanjkanje nedemokratičnosti, izsiljevanje in celo ustrahovanje s pomočjo medijev. »Stvari so se začele zapletati že pri imenovanju odborov, saj je župan vpliv koalicije želel razširiti glede na volilni rezultat, največja težava pa je nastala pri projektu gradnje vrtca. Svetniki opozicije smo se zavzeli najprej za odprtje dveh začasnih oddelkov vrtca v šoli, nato pa predlagali izgradnjo montažnega vrtca, za kar se zavzemajo tudi v KS Moravče, saj bi bila taka rešitev energetsko varčnejša, lahko pa bi nam prinesla tudi sredstva iz eko sklada. A župan je vztrajal pri postavitvi modularnega vrtca, ki bi dolgoročno prinašal več stroškov. Glasovanje se je ustavilo pri 7:7, župan je začutil, da je blokiran in sledile so odstopne izjave.« A v izogib zmedi in stroškom, ki bi nastali z novimi volitvami in bi jih lahko namesto tega porabili za gradnjo vrtca, je Vidic županu poslal t. i. ponudbo za dosego sprave, v kateri med drugim piše, da se je odločil presekati nastalo situacijo, da razmere rešijo na dostojen in miren način, brez volitev. Županu je ponudil pogovor, da spore presekajo in spet začnejo delati.

A župan Martin Rebolj mu preko medijev odgovarja: »Prepozno. To kolesja, ki se je že zavrtelo in prineslo odstop polovice svetnikov, ne bo ustavilo. Zdaj jim teče voda v grlo, a z gospodom Vidicem sva opravila vsaj dva pogovora po volitvah, a v koalicijo ni želel,« pravi župan in odgovarja, da bodo nove volitve stale predvidoma 24 tisoč evrov in da nastala situacija za občane ne bo predstavljala večjih težav. »Proračun bi v najboljšem primeru lahko sprejeli že maja, nekoliko na slabšem bodo le društva, ki bodo zaradi kasnejšega razpisa kasneje prejela občinska sredstva.«