Slovo ambasadork Unicefa

Pred kratkim je javnost šokiral odstop dveh prepoznavnih ambasadork Unicefa, Milene Zupančič in Vite Mavrič, ker naj bi bilo v tej organizaciji marsikaj narobe. Trenutno vodstvo Unicefa Slovenije se je odzvalo le z uradno izjavo.

Kranj - O njenem ambasadorskem poslanstvu smo se z igralko Mileno Zupančič, gorenjsko rojakinjo z Bohinjske Bele, pogovarjali pred nekaj leti. Z velikim navdušenjem je govorila o akcijah te mednarodne humanitarne organizacije, ustanovljene za pomoč otrokom v nerazvitih delih sveta, kjer je tudi sama potovala in spoznavala njihovo stisko, potem pa z njo na številnih srečanjih seznanjala javnost in hkrati prosila za pomoč. Pred kratkim pa je objavila, da sodelovanje z Unicefom Slovenija prekinja, ker ne dobiva več poročil, kam je šel denar darovalcev, ker so se razmere v Unicefu spremenile: vse več je zaposlenih, ki se prerivajo za položaj in vpliv, ni jasno, kdo vse je v vodstvu in v drugih organih tega humanitarnega društva, sodelovanje z ambasadorji je zamrlo, tudi ona sama ne dobi več podatkov o akcijah Unicefa. »Neuradno poslušam o tem, da se je nabralo kar nekaj nepravilnosti v delovanju društva. Občutek imam, da aktivnosti niso več usmerjene izključno v dobro otrok. To me skrbi, zato se v takem društvu ne vidim več,« je zapisala v svoji odstopni izjavi. Ko smo gorenjsko rojakinjo želeli vprašati še kaj več o njeni odločitvi, je dejala, da izjav za medije ne daje in da je že vse povedala v svoji odstopni izjavi. Hkrati z njo je kot ambasadorka odstopila tudi pevka Vita Mavrič, ki je kot razlog navajala dvome o poštenem poslovanju organizacije, o vse večjem številu zaposlenih v njej, vse višjih stroških za promocijske akcije in o tem, da že nekaj časa ne ve, kdo sploh vodi organizacijo.

O dogajanju v slovenskem Unicefu smo vprašali tudi mentorico Lilijano Skubic, ki je deset let vodila zelo aktiven krožek Unicefa v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah. Mentorica ni več, še vedno pa kot članica Unicefa plačuje članarino. Pravi, da sama nima slabih izkušenj iz preteklih akcij, da je bil njihov zbrani denar vedno namenjen tistemu, za kar so ga zbirali, so ji pa večkrat prišle na ušesa informacije o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi se dogajale v tej organizaciji, tudi od zaposlenih v Unicefu. V zadnjih letih se je v organizaciji marsikaj spremenilo, akcije so šle v roke profesionalcem, vse se je začelo plačevati. Tudi njo je šokiralo, da je sodelovanje s slovenskim Unicefom prekinila ambasadorka Milena Zupančič, s katero je tudi sama veliko sodelovala, o tem, kaj vse naj bi bilo v organizaciji narobe, pa pravi, da težko sodi, saj o tem nima informacij.

Za odziv je slovensko društvo Unicef potrebovalo zakonsko opredeljenih osem dni. Na novinarski konferenci sta podpredsednica izvršnega odbora Unicefa Slovenija Žarka Brišar Slana in v. d. izvršne direktorice Alenka Jež Heinc odgovorili, tako pravita, na neutemeljene obtožbe. Omenjeni, prav tako pa tudi Unicefova centrala iz Ženeve, zagotavljata, da je delo slovenskega Unicefa podvrženo rednim pregledom in nadzoru, s čimer je zagotovljena pravilnost poslovanja. Da so stroški višji, med njimi tudi stroški promocije, utemeljujeta z večjim obsegom dela (leta 1993 so za programe posredovali okoli milijon evrov, danes jih 2,3 milijona) in s tem, da k zbiranju pomoči za otroke iz nerazvitih delov sveta pristopajo z novimi komunikacijskimi orodji in pristopi, očitano produkcijo oglaševalskih akcij pa so jim omogočili korporativni partnerji. Za zakonito delovanje organov društva (ki naj bi se v prihodnje v dogovoru s centralo v Ženevi preoblikovalo v fundacijo) pa bodo poskrbeli na skupščini, ki bo sklicana do trimesečja, zatrjujeta sogovornici, češ da je članstvo o tem tudi obveščeno. Odstop ambasadork, ki sta veliko naredili za prepoznavnost slovenskega Unicefa in promocijo njegovih programov, pa obžalujejo in se jima zahvaljujejo za sodelovanje. Na novinarska vprašanja pa predstavnici Unicefa nista bili pripravljeni odgovarjati.