Podpredsednik DIS Albin Prašnikar, predsednica Ivica Žnidaršič ter predsedniki in predsednice krajevnih odborov DIS Bled, Bohinj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Jesenice, Kamna Gorica in Kranj

Srečanje nekdanjih izgnancev

Sedeminšestdeset let po koncu druge svetovne vojne so se nekdanji izgnanci z Gorenjskega že dvanajstič srečali, tokrat na Srednji Dobravi.

Srednja Dobrava - »Iz pregnanstva smo se vrnili na naše opustošene domove. Poiskali smo si delo, začeli ustvarjati nove domove in veseli smo bili, da smo lahko zaživeli v miru in svobodi. V letih 1941-45 je na Gorenjskem padlo 1.270 talcev. Z Gorenjskega je bilo odpeljanih 31 transportov s 4.184 izgnanci. Veliko jih je bilo poslanih v koncentracijska in delovna taborišča. Ob prenapornem delu, slabi in nezadostni hrani ter bolezni so številni ostali za večno v tujini. Tudi iz naše krajevne skupnosti je med NOB padlo 20 borcev, ustrelili so 16 talcev, 6 pa jih je umrlo v taboriščih,« je nekdanje izgnance nagovoril predsednik krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije (DIS) Srednja Dobrava Alojz Vidic, ki je del te zgodovine opisal tudi v svoji novi knjigi Spomini izgnancev.

Več kot dvesto gorenjskih izgnancev in njihovih svojcev se je minulo soboto zbralo na Srednji Dobravi, vasi, od koder so Nemci 5. decembra 1941 odpeljali 42 družin. »Tudi sam sem bil zaprt v Begunjah, skozi rešetke smo z upanjem zrli v nebo, s svetlobo ob zvoniku, ki je z udarci neprizadeto štelo trenutke življenja tistim, ki so bili obsojeni na smrt,« je spomine na vojne dni strnil Alojz Vidic.

Slovesnosti pa se je udeležila tudi predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič, ki je opozorila na neizterjano vojno odškodnino. »Društvo izgnancev Slovenije bo storilo vse, da vlada in državni zbor ne bosta več posegala v naše pravice. Pričakujemo tudi, da bosta sprejela zakon o gmotni škodi, povzročeni v drugi svetovni vojni. Nemčija je plačala le dva odstotka vojne škode in narejen ni bil noben diplomatski napor, da bi se škoda izterjala. Da pa država ne bi več posegala v naše pravice, bomo pisali predsedniku sveta Evrope, naj vendarle opozori vlade evropskih držav, naj ne jemljejo pravic žrtvam vojnega nasilja«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / četrtek, 5. december 2013 / 12:14

Praznovanje v Domači vasi

Kranj – V Domači vasi na Primskovem v Kranju, kjer so se s ponudbo domačih izdelkov, pridelkov in proizvodov v minulih dveh letih priljubili obiskovalcem, za veseli december pripravljajo več dogodk...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / četrtek, 3. april 2014 / 13:33

Podpora novemu smučišču, LIP išče garancijo za les

Predstavniki vlade so se med petkovim obiskom na Gorenjskem sestali z investitorjem v novo smučarsko središče 2864 Bohinj in se ustavili tudi v podjetju LIP Bohinj, kjer načrtujejo ureditev lesno pred...

Kronika / četrtek, 3. april 2014 / 13:32

O prostorskih in kadrovskih težavah

Minister za pravosodje Senko Pličanič ob pomanjkanju javnega kapitala pri reševanju prostorske problematike sodišč stavi na javno-zasebno partnerstvo.

Razvedrilo / četrtek, 3. april 2014 / 13:31

Jadra njenega življenja

»Hiš'ca ob cest' stoji, notri pa Mija spi,« je slovensko narodno malce priredila in zaigrala na harmoniko Slavka Pirc, ko je skupaj s še nekaj člani Društva upokojencev Britof - Predoslje v četrtek, 2...

Razvedrilo / četrtek, 3. april 2014 / 13:30

T' douga noč

Člani Ansambla Saša Avsenika so 5. obletnico delovanja, ki jo praznujejo letos, zaznamovali z velikim koncertom T' douga noč v dvorani Biotehniškega centra Naklo. Razprodano rojstnodnevno zabavo je po...

Kultura / četrtek, 3. april 2014 / 13:28

Razlomljeno lectovo srce

Drama Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v koprodukciji Prešernovega gledališča in Mestnega gledališča Ptuj in režiji Jerneja Lorencija nas postavlja pred vprašanje: pristati v konformizem ali...