Srečanje nekdanjih izgnancev

Sedeminšestdeset let po koncu druge svetovne vojne so se nekdanji izgnanci z Gorenjskega že dvanajstič srečali, tokrat na Srednji Dobravi.

Srednja Dobrava - »Iz pregnanstva smo se vrnili na naše opustošene domove. Poiskali smo si delo, začeli ustvarjati nove domove in veseli smo bili, da smo lahko zaživeli v miru in svobodi. V letih 1941-45 je na Gorenjskem padlo 1.270 talcev. Z Gorenjskega je bilo odpeljanih 31 transportov s 4.184 izgnanci. Veliko jih je bilo poslanih v koncentracijska in delovna taborišča. Ob prenapornem delu, slabi in nezadostni hrani ter bolezni so številni ostali za večno v tujini. Tudi iz naše krajevne skupnosti je med NOB padlo 20 borcev, ustrelili so 16 talcev, 6 pa jih je umrlo v taboriščih,« je nekdanje izgnance nagovoril predsednik krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije (DIS) Srednja Dobrava Alojz Vidic, ki je del te zgodovine opisal tudi v svoji novi knjigi Spomini izgnancev.

Več kot dvesto gorenjskih izgnancev in njihovih svojcev se je minulo soboto zbralo na Srednji Dobravi, vasi, od koder so Nemci 5. decembra 1941 odpeljali 42 družin. »Tudi sam sem bil zaprt v Begunjah, skozi rešetke smo z upanjem zrli v nebo, s svetlobo ob zvoniku, ki je z udarci neprizadeto štelo trenutke življenja tistim, ki so bili obsojeni na smrt,« je spomine na vojne dni strnil Alojz Vidic.

Slovesnosti pa se je udeležila tudi predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič, ki je opozorila na neizterjano vojno odškodnino. »Društvo izgnancev Slovenije bo storilo vse, da vlada in državni zbor ne bosta več posegala v naše pravice. Pričakujemo tudi, da bosta sprejela zakon o gmotni škodi, povzročeni v drugi svetovni vojni. Nemčija je plačala le dva odstotka vojne škode in narejen ni bil noben diplomatski napor, da bi se škoda izterjala. Da pa država ne bi več posegala v naše pravice, bomo pisali predsedniku sveta Evrope, naj vendarle opozori vlade evropskih držav, naj ne jemljejo pravic žrtvam vojnega nasilja«.