Podpredsednik DIS Albin Prašnikar, predsednica Ivica Žnidaršič ter predsedniki in predsednice krajevnih odborov DIS Bled, Bohinj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Jesenice, Kamna Gorica in Kranj

Srečanje nekdanjih izgnancev

Sedeminšestdeset let po koncu druge svetovne vojne so se nekdanji izgnanci z Gorenjskega že dvanajstič srečali, tokrat na Srednji Dobravi.

Srednja Dobrava - »Iz pregnanstva smo se vrnili na naše opustošene domove. Poiskali smo si delo, začeli ustvarjati nove domove in veseli smo bili, da smo lahko zaživeli v miru in svobodi. V letih 1941-45 je na Gorenjskem padlo 1.270 talcev. Z Gorenjskega je bilo odpeljanih 31 transportov s 4.184 izgnanci. Veliko jih je bilo poslanih v koncentracijska in delovna taborišča. Ob prenapornem delu, slabi in nezadostni hrani ter bolezni so številni ostali za večno v tujini. Tudi iz naše krajevne skupnosti je med NOB padlo 20 borcev, ustrelili so 16 talcev, 6 pa jih je umrlo v taboriščih,« je nekdanje izgnance nagovoril predsednik krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije (DIS) Srednja Dobrava Alojz Vidic, ki je del te zgodovine opisal tudi v svoji novi knjigi Spomini izgnancev.

Več kot dvesto gorenjskih izgnancev in njihovih svojcev se je minulo soboto zbralo na Srednji Dobravi, vasi, od koder so Nemci 5. decembra 1941 odpeljali 42 družin. »Tudi sam sem bil zaprt v Begunjah, skozi rešetke smo z upanjem zrli v nebo, s svetlobo ob zvoniku, ki je z udarci neprizadeto štelo trenutke življenja tistim, ki so bili obsojeni na smrt,« je spomine na vojne dni strnil Alojz Vidic.

Slovesnosti pa se je udeležila tudi predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič, ki je opozorila na neizterjano vojno odškodnino. »Društvo izgnancev Slovenije bo storilo vse, da vlada in državni zbor ne bosta več posegala v naše pravice. Pričakujemo tudi, da bosta sprejela zakon o gmotni škodi, povzročeni v drugi svetovni vojni. Nemčija je plačala le dva odstotka vojne škode in narejen ni bil noben diplomatski napor, da bi se škoda izterjala. Da pa država ne bi več posegala v naše pravice, bomo pisali predsedniku sveta Evrope, naj vendarle opozori vlade evropskih držav, naj ne jemljejo pravic žrtvam vojnega nasilja«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sobota, 28. december 2019 / 19:13

Souvani in njihov park

Arboretum Volčji Potok je kulturni spomenik državnega pomena; jedro njegove dediščine in najbolj dragoceni del pa je park, ki ga je ob svoji graščini osnovala družina Souvan. Kako se je njihov park ra...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 2. maj 2017 / 21:07

Paradajz in Kaja

Pred nekaj dnevi je slovenski trg dobil še eno kuharsko knjigo, a vseeno malce drugačno: imenuje se Paradajz – Velika knjiga receptov s paradižnikom. Koncept in recepti knjige so delo Luke Novaka in V...

Gospodarstvo / torek, 2. maj 2017 / 19:19

GeoCodis: od zemlje do zvezd

Matjaž Ivačič in Andrej Beden sta pred tremi leti ustanovila podjetje GeoCodis in v tem času razvila produkte za Simobil, Dars, Luko Koper ter se prebila tudi na afriški trg.

Tržič / torek, 2. maj 2017 / 19:18

Akcijski načrt za več podjetništva

Tržič – Svetniki so na aprilski seji občinskega sveta sprejeli osnutek akcijskega načrta za spodbujanje razvoja podjetništva in gospodarskega razvoja v občini Tržič, predstavil jim ga je Goran Novk...

Razvedrilo / torek, 2. maj 2017 / 19:11

Najlepši, najboljši in okusni sladoledi

Tacenska cesta je dobila nov bistro in kavarno, viktorja za življenjsko delo 2016 Lado Ambrožič, v finalnem izboru za najlepšega Slovenca gorenjskih predstavnikov ne bo, miss športa Slovenije 2017 pa...

Zanimivosti / torek, 2. maj 2017 / 17:45

Škarje in nože so nekoč ostrili potujoči brusači

Tako kot vsem dobro poznani Ribničani, ki so se, da so preživeli sebe in družino, s suho robo na ramah odpravili po svetu, so se s trebuhom za kruhom na pot nekoč morali odpraviti tudi rezijanski brus...