Svetlobo vidi le poredko

Gašper Jordan si v letošnji sezoni hokejske izkušnje nabira na Švedskem, kjer igra v ekipi Munkfors, med božičnimi prazniki pa je nekaj dni preživel s svojimi domačimi in prijatelji v Kranju, predvsem pa se je naužil sonca, ki ga na severu Evrope vidi le poredko.

Kranj – Kranjčan Gašper Jordan je bil med najbolj talentiranimi igralci kranjskega Triglava že v mladih selekcijah, zato je bil vsa leta tudi član mladih slovenskih hokejskih reprezentanc. Pred dvema letoma je šel po dodatno hokejsko znanje na Češko, letos pa si 20-letni napadalec izkušnje nabira na Švedskem. Ob božičnih praznikih je za teden dni obiskal svoje domače in prijatelje, o svojih izkušnjah pa je študent Fakultete za organizacijske vede spregovoril tudi za naš časopis.

Po igranju na Češkem ste se lani vrnili v domači Triglav, letos pa igrate na Švedskem. Kaj vam pomenijo vse te izkušnje?

»Pred dvema letoma sem igral na Češkem v Trebiču, nato pa sem se vrnil nazaj, saj sem želel igrati za reprezentanco do 20 let, na Češkem pa se nismo več dogovorili za sodelovanje. Tako sem v lanski sezoni prišel nazaj v ekipo Triglava, s katero smo imeli res uspešno sezono. Najboljši smo bili po rednem delu državnega prvenstva, malce pa se nam je nato zalomilo v končnici. Po končani sezoni sem razmišljal o tem, da bi se pridružil ekipi, kjer bi se naučil še kaj novega, predvsem sem si želel v tujino. Tako mi je agent predlagal, da bi šel v švedsko moštvo IFK Munkfos, kjer veliko delajo z mladimi igralci, saj igramo v tretji švedski članski ligi, ki je nekakšna razvojna liga za mlade igralce. Igram v prvi diviziji, v skupini D, ki je po rangu najboljša.«

To gotovo pomeni veliko treningov in tekem?

»Treniramo vsak dan, nekatere dneve tudi večkrat. Veliko treniramo tudi v fitnesu, kjer pa imajo bolj ruski način dela, kar pomeni, da se dela veliko s trakovi in žogami. Tudi treningi na ledu se precej razlikujejo od tistih, ki sem jih bil vajen. Pet minut pred treningom se namreč zberemo skupaj, kjer trener pove načrt treninga, ki je tudi napisan in narisan. Vsak si mora zapomniti vaje, saj potem zgolj treniramo in na ledu z dogovarjanjem ne izgubljamo časa. Dolžina treninga je odvisna od tega, kaj nas čaka prihodnje dni. Kadar ni tekem, je trening daljši, v času, ko je več tekem, pa krajši. Ritem tekem se namreč spreminja, saj so včasih celo trikrat na teden. Do sedaj smo odigrali sedemindvajset tekem, vmes smo imeli le teden dni počitka, ko je bil reprezentančni odmor.«

Na pot proti Švedski ste šli konec avgusta. Kako ste se privadili, saj je najbrž predaleč, da bi se večkrat vračali domov?

»Od avgusta sem bil na Švedskem, prvič sem lahko prišel domov za božične praznike, saj je tudi na Švedskem božič zelo pomemben družinski praznik, čeprav imajo Švedi različne vere. Živim v manjšem kraju Munkfors, kjer sem ob prihodu dobil stanovanje oziroma manjšo hišo. Prav tako sem dobil vso opremo, ki jo potrebujem za treninge in tekme, dobro je poskrbljeno za zdravniško pomoč, masaže, saj za vse skrbita klub in zveza. Dobim tudi denar za hrano in življenje, ki pa je na Švedskem zelo drago. K sreči se sam kar dobro znajdem v kuhinji, tako da imam ob koncu meseca navadno pozitivno ničlo. Edino, česar nam klub ne plača, so letalske vozovnice za domov, tako da je to moj strošek.«

Igrati na Švedskem je za mlade hokejiste gotovo izziv. Kako ste ga sprejeli?

»Zagotovo sem šel na Švedsko zato, da bi napredoval, saj imam pri dvajsetih letih še možnost, da se kaj naučim. Zato upam, da bom tudi za naslednjo sezono podpisal novo pogodbo na Švedskem. Igram v ligi, kjer so večino igralci stari do 25 let in se želijo dokazati. Naša ekipa je imela v začetku sezone precej smole, saj smo imeli po enem tednu igranja kar osem poškodovanih igralcev. Tako smo bili ostali prisiljeni igrati na drugih pozicijah, kot smo jih sicer vajeni in na katerih igramo sedaj. Na tekmah nas je bilo le po dvanajst, zato smo v prvem delu večina izgubljali, v zadnjem času pa nam gre vedno bolje, saj smo zmagali zadnje tri od petih tekem.«

Ste daleč od doma, imate kaj domotožja?

»Malo domotožja seveda imam, saj so ljudje na Švedskem vajeni prosti čas preživljati sami zase, ni domačnosti, ki sem jo vajen. Predvsem pa je v tem času zelo depresivno vreme, saj je večino dneva tema, tako da dnevno svetlobo redko vidim. Še najbolj svetla je hokejska dvorana.«

Bili ste reprezentant v naših mladih reprezentancah, si želite igrati tudi v članski?

»Gotovo je želja vsakega igralca igrati za reprezentanco in tudi sam si želim, da bi kdaj igral v najmočnejši slovenski ekipi.«