Kakor na novo leto, tako vse leto

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / petek, 31. december 2010 / 06:00

Tako pravi star slovenski pregovor. Noč pred novim letom od nekdaj velja za čudežno, po starem izročilu je ta čas namreč odprt dobrim in zlem silam, zato je zadnji večer starega leta poln vedeževanj in šeg za boljšo prihodnost. Morda bi kakšno veljalo preizkusiti tudi nocoj ...

Obdobje okoli zimskega sončevega obrata je v zgodovini naših prednikov od nekdaj imelo posebno moč. Vse krajši dnevi, 'umiranje' sonca in narave ter hkrati začetek nečesa novega, kar se je poznalo v daljšanju dneva, so zahtevali pomiritev z duhovi in vrsto šeg, ki so zagotavljale dobro prihodnost.

Skrivnostno obdobje od božiča do svetih treh kraljev, ki mu danes preprosto rečemo božično-novoletni prazniki, so včasih imenovali dvanajsteronočje, to pa je bil čas, ko so se v domove vračali duhovi umrlih, zato je noč pred novim letom v vsaki hiši gorela luč. Ostanek vere o vračanju umrlih duš so še danes bohinjski otepovci, ker pa vsi duhovi v tem obdobju niso bili dobri, jih je bilo treba pregnati – s pokanjem ali kakšnim drugim hrupom. Za vse tri svete večere – tako božič kot silvestrovo in svete tri kralje, je bil značilen obredni blagoslov doma s kadilom, kar se je danes večinoma ohranilo le še na božični večer.

Prvi januar kot prvi dan novega leta praznujemo šele od konca 17. stoletja, saj je krščanstvo pred tem z uvedbo božiča za prvi dan leta postavilo prav dan Kristusovega rojstva. »Če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak vse leto,« je le eden od slovenskih pregovorov, ki kaže na to, da je bil zadnji dan leta čas za osebne obračune, napovedovanje prihodnosti, vedeževanja in druge šege, ki so se do danes že skorajda povsem pozabile. Če želite posnemati preverjena dejanja, ki so jih za dobro letino in srečno leto razvili naši predniki, potem nocoj otresite sadno drevje, da bo dobro obrodilo, in trikrat pometite hišo, da bo v novem letu zares čista. Pazite, da na novoletno jutro v vaš dom prva ne stopi ženska, saj naj bi vam to prineslo nesrečo.

Posebno pozornost so na silvestrovo posvečali vedeževanju, ki je bilo v veliki meri povezano z vremenom, letino, pa tudi osebno srečo. V mrzlo vodo so vlivali svinec ali jajca in iz podob z veliko mero domišljije prerokovali prihodnost. Ponekod so vedeževali tudi iz števila polen pred ognjiščem, z dvigovanjem klobukov in predmetov pod njimi, iz kavne usedline, z metanjem čevlja preko rame. Predvsem pa je veljalo to, da kar počnemo na novega leta dan, bomo počeli vse leto. Zato ni dobro dolgo spati, biti lačen, slabe volje ali v prepiru.

Poleg šeg pa nam srečo v novem letu lahko pomagajo prinesti tudi simboli sreče – apotropejski mali predmeti, s pomočjo katerih odvračamo nesrečo, bolezen in zle duhove. Med najbolj priljubljenimi so štiriperesne deteljice, mušnice, prašički, podkvice, dimnikarji, zvonovi in mnogi drugi, prav vsak pa ima svoj pomen. Štiriperesna deteljica velja za rastlino, ki odganja zle sile in prinaša srečo ter uspeh. Rdeča mušnica in škrati prinašajo dolgo življenje ter ljudem, ki z njimi lepo ravnajo, pomagajo pri delu in jim prinašajo srečo. Srečo boste podarili tudi z zaščitnim amuletom v obliki podkve, ki pomaga ne glede na to, kako je obrnjena – če sta njena krajca obrnjena navzgor, po starem verovanju ščiti pred vplivi demonov in čarovnic, če pa sta obrnjena navzdol, prinaša srečo vsem prebivalcem v hiši. Srečo kot prinašalec z ognjiščem in domom povezanega ognja zagotavlja tudi dimnikar.

S starimi šegami ali brez njih, novo leto je čas za nov začetek, zato slabe stvari pustite za seboj in novo leto začnite neobremenjeni s preteklostjo.