Povezati kulturno dediščino in turizem

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 3. januar 2011 / 06:00

V stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je na ogled arheološka razstava Železna pot, v Gorenjskem muzeju pa so ob tej priložnosti predstavili tudi kulturno-pohodniški vodnik z enakim naslovom.

Arheološka razstava in vodnik, ki sta na ogled oziroma na voljo v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, sta dva izmed rezultatov sodelovanja Gorenjskega muzeja v okviru mednarodnega projekta Železna pot (Iron Route), ki je v zadnjih letih združeval različne partnerje v alpskih deželah s skupno rudarsko preteklostjo, v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Gre za večletno načrtno odkrivanje, dokumentiranje in raziskovanje visokogorskih arheoloških najdišč na območju vzhodnih Julijskih Alp, ki jih v Gorenjskem muzeju izvajajo v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU ter posamezniki. »Pobudo za taka raziskovanja je pred več kot dvajsetimi leti dal pokojni dr. Tone Cevc, saj se je leta 1990 formirala skupina, ki je začela s topografskimi pregledi po alpskem visokogorju. V pogorju okrog Bohinja sta že pred leti prva raziskovala pokojni Andrej Valič in Janez Bizjak. Leta 2002 so naredili prvo testno sondo na Planini Klek na Pokljuki,« razlaga Marija Ogrin, kasneje s strani Gorenjskega muzeja vodja projekta Železna pot, in dodaja, da so prav v okviru tega projekta stekla tudi večja arheološka izkopavanja na Kleku, Zadnjem Voglu v Kalu, na Komni na lokaciji Poljanica, na Pečani … Izkopavanja so na podlagi predhodnih topografskih pregledov intenzivno potekala od leta 2005 do 2007, ko so arheološko delo na terenu zaključili.

Cilji projekta so bili novo ovrednotenje starih, z rudarstvom zaznamovanih pokrajin. Tudi v pogorju okrog Bohinja. »Smisel tega je, da obiskovalec, ko gre v muzej, vidi materialne sledi človeka. Naša odkritja iz bronaste dobe, orodje, puščica, kamniti odbitki in keramika, so pokazala, da je naš prednik kot lovec že zahajal v gorski svet. Lovil je na gozdni meji, kjer se neha gozd in se začne neporaščen svet, kar je zelo ugoden teren za lov. Najdbe nas popeljejo v čas več kot 3800 let nazaj,« pripoveduje Ogrinova. Zanimiva je najdba zvončka, ki so ga našli pri topografskem pregledu na Pokljuki v Vodenih rupah, skoraj pod Triglavom. Zvonček sodi v antični čas med 1. in 3. stoletjem in dokazuje, da so v rimski dobi na planini že pasli. Podobno velja za moško zaponko, ki je bila odkopana na območju Kleka. Posebna vrednost najdb je prav v tem, da so bile na 1500 metrih nadmorske višine. V pozni antiki so se staroselci tudi sicer odmikali v visokogorje, kjer so bili varni pred vdori tujcev v nižini.

»Žal nismo našli peči, kjer naj bi naši predniki talili rudo, smo pa na več lokacijah odkrili površinske rudne jame, ponekod je bila v isti plasti rimska keramika, našli smo bobovec. Predvidevamo, da rude niso nosili v dolino, saj je bilo v bukovih gozdovih Pokljuke, Vogla, Komne bržkone dovolj materiala za kurjenje peči. Tako odkritje bi bilo res uspeh, predvsem zato, ker so danes ta področja poraščena z gozdovi.« V rimski dobi je v visokogorju torej šlo za dve dejavnosti, ki sta se povezovali, rudarstvo in pašništvo. Planine so bile neke vrste gospodarsko zaledje naselbin v nižini.

Poleg razstave ob zaključku izkopavanj je rezultat projekta tudi oblikovanje petih pohodniških poti po teh območjih kulturne dediščine. Gre za pet zaokroženih pohodov: Po sledeh bobovca na Pokljuki, Po sledeh bronastega zvonca v Fužinskih planinah, Po Zlatorogovih sledeh med Komno in Voglom, Po sledeh Ajdov med Bohinjsko Bistrico in Pečano pod Ratitovcem in Po sledeh prvih pastirjev v Krmi. Ogrinova pojasnjuje: »Na vseh lokacijah, kjer smo izkopavali, smo v sodelovanju s TNP v okviru projekta Železna pot postavili informativne table, izrisali smo zemljevide poti in pomembnih točk, na kratko smo opisali območja kulturne dediščine na planinah …« Vse to je popisano tudi v vodniku, ki je izšel tudi v angleški izdaji, predvidevajo pa tudi nemško. V vodniku so na voljo tudi fotografije in rekonstrukcije, ki v risbi prikazujejo takratno življenje v planinah.

S tem v Gorenjskem muzeju želijo tudi našo kulturno dediščino vključiti v turistični utrip Bohinja. Vodnik bo dostopen v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, v Planšarskem muzeju, na točkah TNP, v uradih Turizma Bohinj in še kje. »Obiskovalec si bo lahko ogledal arheološko razstavo v muzeju in se potem z vodnikom v rokah podal po poteh, kjer so bili predmeti odkriti. Ljudem želimo pokazati, da visokogorje ni nek od Boga pozabljen svet, ampak so naši predniki že od bronaste dobe izrabljali njegove naravne danosti,« razmišlja Ogrinova v želji, da bi nekoč v Bohinjski Bistrici postavili muzej, v katerem bi predstavili zgodovino Bohinja, kamor seveda sodi tudi življenje v visokogorju, ki smo ga raziskovali vsa ta leta.« Predstavitev vodnika bo v Mestni hiši 20. januarja, razstava pa bo na ogled še vse do konca meseca.