Bruselj je vendarle doma!

Od vseh Slovencev v hierarhiji Evropske unije je Janez Potočnik najvišje: od februarja letos je namreč evropski komisar za okolje. Tako se je pogovor z gostom 105. Glasove preje v Škofji Loki sukal pretežno o okoljskih vprašanjih.

Na svojega rojaka, doma iz Krope, smo ponosni tudi Gorenjci, je na Glasovi preji, ki je bila tokrat prvič v obnovljenem Sokolskem domu v Škofji Loki, dejala direktorica in glavna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. In na svojega nekdanjega dijaka so ponosni tudi na kranjski gimnaziji, ki letos proslavlja dvestoletnico obstoja, je dodal voditelj Preje Miha Naglič in sobesednika spomnil na lepa gimnazijska leta. Z njimi Janez Potočnik povezuje šport, glasbo Pink Floydov in Bjelega dugmeta, ljubezen, pa tudi manj prijetno jutranje vstajanje in vsakodnevno zgodnjo jutranjo vožnjo iz Krope v Kranj. Kot gimnazijec si današnji evropski komisar ni prav predstavljal svoje prihodnosti, niti pozneje, ko si je tako kot starejši brat izbral študij ekonomije. »Tako kot nam življenje bolj ali manj določajo naključja, je z njimi povezana tudi moja evropska kariera,« je dejal komisar, v prejšnjem mandatu odgovoren za znanost in raziskave, v novem pa za okolje. Z Evropsko unijo pa je povezan vse od pristopnih pogajanj naše države za članstvo v EU. Zanimivo je, da je bil prvič gost Glasove preje aprila 2004, tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo maja 2004. Na pogosto vprašanje ljudi, ali se namerava v prihodnje vrniti domov, pa odgovarja: »Saj sem doma. Bruselj je vendarle doma, saj smo člani EU.« Se pa s svojega delovnega mesta vsak teden vrača domov v Šmartno pri Ljubljani, rad pa prihaja tudi v Kropo, kjer je njegov oče še pri zdravju in jima v pomenku mine marsikatero nedeljsko popoldne.

Leta 2004 smo vstopili v Evropsko unijo in tam nameravamo tudi ostati, pravi komisar Potočnik, prepričan, da nam članstvo v tej povezavi prinaša precej koristi. Njegovo delovno področje pa je izjemno zahtevno in predstavlja enega temeljnih izzivov današnjega časa. Gre za obsežno področje, ki pokriva vse od biotske raznovrstnosti, vode, odpadkov, gozdov, kakovosti zraka, hrupa, do ravnanja z naravnimi viri. Delovanje Evropske komisije na področju okolja laična javnost pozna predvsem po postopkih, ki jih sproža zoper države, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do okolja. To daje vtis, da je okoljska politika nekoliko konfliktna, češ da ovira politike drugih področij. Toda v resnici moramo biti vsi zainteresirani, da bomo tudi v prihodnje dihali zdrav zrak, pili dobro vodo, živeli v zdravem okolju, skratka ohranjali življenje zase in za tiste, ki prihajajo za nami. Komisar Potočnik pravi, da je treba okoljsko politiko vgraditi v vse ostale politike, denimo kmetijsko, ribiško, gospodarsko … Tisti, ki se ukvarjajo z okoljem, morajo vedeti, kako pomembni so razvoj, gospodarska rast, delovna mesta, ljudje, odgovorni za gospodarstvo, finance, kmetijstvo, pa morajo razumeti pomembnost okoljskega področja. Če je ne, je treba posegati po zakonodajnih elementih, pravi komisar. Vendar je bolje kot normativni integralni pristop in vključevanje okoljskih politik v vse ostale, če želimo trajnostni razvoj.

Kakšen je vpliv gospodarske krize na okolje, je nemara zaradi manjše ekonomske aktivnosti okolje manj obremenjeno? Komisar Potočnik slednjemu pritrdi, vendar meni, da umetnost ni v tem, pač pa je rešitev, kako ekonomsko aktivnost združiti s trajnostnim odnosom do okolja. Ob tem je omenil svoje srečanje z županom švedskega mesta Malmö, kjer v duhu trajnostnega razvoja ravnajo z odpadki. Le malenkost smeti odložijo na odlagališča odpadkov, vse drugo pa predelajo in uporabijo kot nov vir prihodka. Tako se na predelane odpadke vozijo mestni avtobusi in ogrevajo gospodinjstva in že otrokom je jasno, kam sodijo posamezne vrste odpadkov. Vse to se da, je prepričan Potočnik, vendar je treba znati, hoteti in želeti. Kriza vpliva tudi na to, da se o okoljskih vprašanjih bolj ozavešča. Kakšen pa je odnos do okolja v posameznih delih Evrope, so v severnem delu morda bolj skrbni od mediteranskih? Razviti svet bolj onesnažuje od manj razvitega, vendar gre žal zelo hitro po isti poti, pravi komisar Potočnik in ob tem omeni prizadevanja, da bi tem državam po finančni in strokovni plati pomagali, da bi v razvoju upoštevali tudi okolje in ne bi ponavljali napak razvitejših. Pri upoštevanju zakonodaje pa so po komisarjevih besedah severne države boljše od južnih. In kje je Slovenija? Naša država pred drugimi članicami EU prednjači po biotski raznovrstnosti, velik del našega ozemlja je zaščiten z Naturo 2000, bogati smo z gozdovi, pijemo dobro vodo. Imamo pa težave z zrakom, zlasti z ozonom in trdimi delci, z nekaterimi industrijskimi obrati, ki pretirano onesnažujejo, in s smetmi, ki jih še vedno v preveliki meri odlagamo na odlagališča, namesto da bi jih predelovali in uporabljali kot energente. »Imamo veliko srečo, ki se je premalokrat dobro zavedamo, in pogosto mislimo, da je ta sreča tudi dokaz našega dobrega odnosa do okolja. Vendar tu ni enačaja. Naš odnos do okolja sicer ni slab, a lahko bi se še bolje zavedali, da je treba ohraniti prednosti, ki jih imamo v primerjavi z drugimi,« je dejal Janez Potočnik. Tu se sogovornika nista mogla izogniti tudi vprašanju o investiciji v TEŠ 6. Vsaka država o svoji energetiki odloča sama, vendar mora ob tem spoštovati svoje obveznosti do okolja in do mednarodno sprejetih sporazumov, pravi komisar Potočnik. Osnovno vprašanje pri tem pa je, kakšno prihodnost si želimo: integralno, konkurenčno, tehnološko visoko razvito, ki bo ohranjala čisto okolje, ali takšno, ki bo ohranjala sedanje strukture. Ko odgovorite na to vprašanje, dobite tudi odgovor, ali TEŠ 6 da ali ne. Sicer pa komisar Potočnik ob vprašanjih energije v prihodnosti pogreša razprave o tem, kako v večji meri uporabljati obnovljive vire. Kako uspešno pa Slovenija črpa evropska sredstva? Komisar Potočnik pravi, da v nasprotju s splošnim prepričanjem kar dobro, zlasti iz strukturnih virov bolje kot druge članice. Za črpanje kohezijskih sredstev pa bo morala imeti dovolj dobrih projektov in hkrati vzeti pod drobnogled morda preveč zapletene postopke.

Odločitev prihodnosti je okolje kot del trajnostnega procesa in del vseh drugih politik, je misel, ki jo je v pogovoru večkrat poudaril komisar Potočnik. Odgovornost posameznika in skupnosti do okolja pa se mora v današnjem svetu, ki je majhen in vse bolj soodvisen, nujno povečati, bi bila lahko sklepna misel 105. Glasove preje, ki je s komisarjem Janezom Potočnikom skušala odgovoriti na vprašanje Je kriza v okolju ali nas.

Občinstvo je na svojega gosta naslovilo vrsto vprašanj, denimo o vplivu Evropske komisije po sprejetju Lizbonske pogodbe, o okoljski politiki Evropske unije v odnosu do preostalega sveta, o smeteh, v katerih so, kot je dejal eden od udeležencev preje, denar, delovna mesta in energija, do povsem lokalnih, kot sta denimo načrtovanje medpodjetniškega izobraževalnega centra v Škofji Loki, ki že ima odobren evropski denar, a je še odvisen od izvedbe protipoplavnih ukrepov ali potreba po dograditvi poljanske obvoznice, saj je sedaj tudi v Škofji Loki promet največji vir onesnaževanja.