Konkretnih rešitev še ni

V Centru Evropa v Ljubljani je potekala predstavitev glavnih dognanj podnebnega vrha v Cancunu, kjer je potekala konferenca pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

Desetega decembra se je v mehiškem Cancunu zaključila 16. konferenca o podnebju, na kateri so predstavniki mednarodne skupnosti poskušali doseči zavezujoč globalni dogovor na področju ukrepanja proti podnebnim spremembam. Glavne zaključke konference so predstavili Jernej Stritih iz Službe Vlade RS za podnebne spremembe, Tanja Cegnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje ter Živa Gobbo iz društva Focus.

Na konferenci je bil sprejet dogovor, ki zavezuje k nadaljevanju pogajanj za podaljšanje kjotskega protokola, ki sicer poteče leta 2012, predvidena pa je tudi ustanovitev posebnega "zelenega" sklada za pomoč državam v razvoju. Razvite države naj bi v sklad sprva prispevale trideset milijard dolarjev, do leta 2020 pa sto milijard dolarjev na leto. Poseben odbor za sklad bo sestavljen iz 24 držav, od katerih bo pol razvitih, pol pa držav v razvoju. Ustanoviti nameravajo tudi center za podnebno tehnologijo, ki bo državam v razvoju posredoval tehnično znanje pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Sprejetju dokumenta je nasprotovala le Bolivija, češ da ne vsebuje zadostnih ukrepov za omejevanje podnebnih sprememb.

Dokument ne prinaša končne odločitve glede nadaljevanja kjotskega protokola, ki so se mu poleg ZDA med drugim odrekle še Japonska, Rusija in Kanada. Države bodo nadaljevale pogajanja o znižanju izpustov toplogrednih plinov, da ne bi prišlo do prevelikega razkoraka po koncu prvega obdobja veljavnosti protokola leta 2012. Nujni bodo tudi ukrepi, da se svetovne temperature ne dvignejo za več kot dve stopinji Celzija. Vsebinske rešitve niso določene, gre za splošen poziv državam, naj zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov. O tem bodo potrebne še dodatne znanstvene študije, proučiti pa je treba tudi možnosti o oblikovanju novih tržnih mehanizmov, s katerimi bi državam v razvoju pomagali pri omejevanju izpustov. Deklaracija izraža tudi podporo prizadevanjem za zaščito gozdov, ki je pomembna tema tudi za Slovenijo. Gre za poziv državam v razvoju, naj naredijo načrte v tej smeri, ob tem pa naj spoštujejo pravice domorodnega prebivalstva.

Okoljske organizacije so dosežek v Cancunu ocenile različno. Deklaracijski ukrepi so sicer napredek, glede na lansko konferenco v Kopenhagnu, ki je bila vsesplošno razočaranje, vendar pa smo od konkretnih ukrepov, ki bi pomenili rešitev podnebja, še daleč.