Tretjina kmetij z nižjim davkom
Državni zbor je v četrtek, po vetu državnega sveta, dokončno sprejel spremembe zakona o dohodnini, ki zadevajo predvsem obdavčitev kmetijskih dohodkov.
Kranj - Državni svet je ob koncu novembra na sprejete spremembe zakona o dohodnini izglasoval veto, pri tem pa je ugotovil, da bi spremembe bistveno povečale davčno obremenitev in administrativne obveznosti kmetij, hkrati pa bi poslabšale tudi njihov dohodkovni in socialni položaj, saj bi se jim zmanjšale možnosti za uveljavljanje štipendij, otroških dodatkov in drugih socialnih pravic, ki so vezane na višino dohodka. Znesek 7500 evrov skupnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, kolikor naj bi bila meja za obvezno vodenje knjigovodstva na kmetiji in za obdavčitev po dejanskem dohodku, se je državnim svetnikom zdel prenizek, zato so predlagali, da bi ga dvignili na 15 tisoč evrov katastrskega (in ne skupnega) dohodka. Zavzeli so se tudi za to, da bi v prehodnem obdobju (2010–2012) v obdavčitev namesto petdesetih odstotkov vključili le trideset odstotkov dejansko prejetih subvencij.
Ko je vlada potlej obravnavala zahtevo državnega sveta, da državni zbor znova odloča o spremembi zakona, je vztrajala pri sprejetih zakonskih rešitvah, pri tem pa navedla, da ne pomenijo splošnega povečanja davčnega bremena. Približno tretjini kmetij, ki uveljavljajo subvencije, se bo davčna osnova celo znižala. To velja predvsem za manjše kmetije, ki so jim doslej na podlagi povprečnih zneskov subvencij pripisovali večje zneske subvencij, kot so jih dejansko prejele. Za letos se davčna osnova nikomur ne bi smela zvišati, saj naj bi pri izračunu poleg katastrskega dohodka upoštevali petdeset odstotkov dejansko prejetih obdavčljivih subvencij ali povprečni znesek subvencij na hektar, kar bi bilo ugodneje. V prihodnjih dveh letih naj bi v davčno osnovo vštevali polovico prejetih subvencij, v letu 2013 pa prvič vse. Kmetje zdaj prispevajo v državno blagajno od 11 do 12 milijonov evrov dohodnine, za letos naj bi jo celo nekoliko manj, z letom 2013 pa naj bi se davčni prihodki povečali za tretjino.
Po sprejetem zakonu bodo kmečka gospodinjstva z več kot 7500 evrov skupnega dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti obdavčena na podlagi dejanskih prihodkov ter dejanskih ali normiranih odhodkov, zato bodo morala obvezno voditi knjigovodstvo. V Sloveniji je po vladnih podatkih trenutno okoli 3100 takšnih kmetij, v letih 2013 in 2014 pa se bo v obvezno knjigovodstvo moralo vključiti le tisoč kmetij, saj bo osnova dohodek leta 2011, v katerem pa bodo upoštevali le petdeset odstotkov obdavčljivih subvencij. Da bi tem kmetijam olajšali vodenje knjig, v vladi razmišljajo, da bi pri računovodskih standardih uvedli posebne rešitve za kmete.