Zgodbe muzejskih predmetov: Mali vojni muzej

Pred točno tednom dni, 11. novembra, je minilo 93 let od konca prve svetovne vojne. Gorenjci so v njej krvaveli tako kot drugi podaniki avstro-ogrske monarhije. O žrtvah moških pričajo desetine spomenikov po Gorenjski. Med njimi so dela Jožeta Plečnika, Ivana Vurnika, Toneta Kralja. Pričajo o bolečini za mrtvimi, ki so padli za propadli imperij, obsojajo vojno: »Zemljica tuja bodi vam rahla! (Brezje); Vojska, Kuga, Lakota, Smrt! (Stražišče); Molimo za zdravo pamet! (Komenda); Vi za nas ste dotrpeli, vi za nas izkrvaveli, na mirovnem pismu, pečat vaša kri. (Breznica)«

Po nepopolnem popisu za gorenjske kraje, ki so imeli tedaj okoli 48.592 prebivalcev, je bilo 1882 padlih ali 3,9 odstotka prebivalstva.

Največ padlih je na vzhodu (Galicija 256, Rusija 175 …), na zahodu (Italija 204, Tirolska 80, Gorica 37, Doberdob 31, Soča 15, Soška fronta 11 …), precej jih je umrlo po bolnišnicah v Sloveniji, v Avstriji … Nekaj je tudi žrtev na Balkanu, npr. v Srbiji 25. Padali so v 17. regimentu (729), 27. regimentu (287), 7. lovskem bataljonu (73) in drugih enotah.

Podobna je statistika smrti tudi na Škofjeloškem, kjer je popisanih 958 padlih ali prav tako okoli štiri odstotke prebivalstva.

Nimamo pa podatkov, koliko žrtev je ob koncu vojne zahtevala t. i. španska bolezen.

Gorenjska je bila v letih 1915-1917 zaledje soške fronte. Povečali so najbolj obremenjene železniške postaje, zgradili vojaško konjsko železnico Bohinjska Bistrica–Zlatorog, žičnico na Komno, žičnico prek Vršiča ter cesto na Vršič. Zgrajeni so bili tudi rezervni položaji od Kepe prek Mojstrane, Mežakle, Pokljuke, Jelovice, Selške in Poljanske doline. Pri tem so trpeli številni ujetniki, na mrtve ruske ujetnike spominja Ruska kapelica. Izredni so bili transporti pred zmagovito avstrijsko nemško ofenzivo oktobra 1917 pri Kobaridu. Za fronto so ostala vojaška pokopališča v Bohinju in drugod.

Velika bremena so nase prevzele ženske, trpeli so tudi otroci. Avgusta 1917 je zaradi bombardiranja Jesenic pogorela Koroška Bela.

Spomin na vojno dogajanje v Bohinju in na bojišču so najbolj ohranili v društvu Mali vojni muzej, največ sta prispevala Janko Stušek in Tomaž Budkovič. Zbirka muzeja, ki je ena najbogatejših pri nas, je bila kot pionirska zbirka o prvi svetovni vojni postavljena leta 1989 v Malem vojnem muzeju v Bohinjski Bistrici.