Samostani, ki smo si jih ogledali, so sveti prostor, zato morajo ženske imeti na glavah rute. Darja in Zala Julija sta se znašli in si lase skrili kar s siceršnjimi krili, kakršne recimo prodajajo v Grčiji.

Z metrojem do samostana

Kijev ima tri proge metroja, vožnja za eno smer pa stane približno 15 centov.

Še enkrat smo se dobili z Milošem (na večerno pivo je prišel z bazena, kar je še en dokaz, da nekdanji tekmovalci v plavanju preprosto ne morejo brez vode). Pripeljal se je na kolesu, kar je za Kijev bolj čudež kot ne. Tako malo kolesarjev v tako velikem mestu res že dolgo nisem videl. Kolesarska kultura v Kijevu očitno ni ne vem kako razširjena. Večer se je zavlekel skoraj v naslednji dan, po stari slovenski navadi pa smo se iz lokala postrgali šele, ko so tega začeli zapirati. Ker »domov« nismo hoteli po temnih ulicah, smo si izbrali malo daljšo pot, tudi deloma skozi park, a se nobeden od ljudi in družb, ki smo jih srečali na poti, ni vtaknil v nas.

Sem mar že omenil, da je Miha, naš prijatelj iz Anžetove agencije, še pred našim prihodom v Kijev v pogovorih in elektronskih poštah sporočal, da bi za tamkajšnje novinarje, ki se ukvarjajo z avtomobilizmom, pripravil novinarsko konferenco na temo Slovenci na tako dolgo potovanje s tako starimi avtomobili, kot so spački? Ah, to pa res ni nič takega, smo si in si še vedno mislimo sami, hkrati pa nam je v podzavesti tako zanimanje za nas zagotovo vedno tudi godilo. Kaj nam ne bi, saj smo vendarle samo ljudje. Tako nas je naslednji dan, po dopoldanskih ogledih, tam okrog četrte popoldne čakalo tako srečanje z novinarji v Mihovi organizaciji.

Po zajtrku smo se tako odpravili do univerze, od tam naprej pa z metrojem (imajo tri proge) po ceni 1,7 grivna (okrog 15 centov) po osebi do postaje Arsenalna, kjer se v bližini nahaja »Slavy park« (park slave), ki je posvečen padlim vojakom v drugi svetovni vojni. Osrednji del parka je en ogromen graniten obelisk, menda visok kar 27 metrov in je na mestu, kjer je grob neznanemu junaku, tam pa je tudi večni ogenj in te zadeve. S takega platoja je prav lep razgled na levo stran Dnepra in proti Kyivo-Pecherski Lavri. To je samostan, ki je nekoliko poseben, saj je menda najstarejši »jamski samostan« v Ukrajini. Ta privablja mnoge romarje in menihe, konec koncev pa tudi turiste, kot smo mi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 3. julij 2008 / 07:00

Pastirji so obiskali Podljubelj

Turistično društvo Podljubelj je po osemnajstih letih oživilo prireditev Pastirski dan. Pripravili so stojnice, delavnice, kulturni program in igre ter zabavo ob domači glasbi.

Objavljeno na isti dan


Železniki / četrtek, 5. oktober 2017 / 16:56

Lokacija doma razdelila občinske svetnike

Občinski svetniki v Železnikih se strinjajo, da je dom za starejše občane v njihovi občini potreben, a je po mnenju nekaterih predvidena lokacija neustrezna. Kljub temu so potrdili namero za ustanovit...

Razvedrilo / četrtek, 5. oktober 2017 / 16:56

Hujšali bodo tudi Gorenjci

V šovu The Biggest Loser Slovenija, ki se začenja v ponedeljek, bodo na pot preobrazbe stopili tudi štirje Gorenjci. Za nekatere tekmovalce je vstop v hišo zadnja rešilna bilka, pravi trenerka Nataša...

Kranj / četrtek, 5. oktober 2017 / 16:54

Odpravljajo kolesarske črne točke

Minuli četrtek so na Orehku uradno odprli kolesarnico ter prehod za pešce in kolesarje pri prečkanju Ljubljanske cestne na Sorško polje, kar pomeni eno črno točko v prometu manj.

Škofja Loka / četrtek, 5. oktober 2017 / 16:54

Ločani so bili pionirji turizma

V Škofji Loki so že pred sto dvajsetimi leti pokazali smisel za turizem, njegov razvoj se je začel z ustanovitvijo olepševalnega društva v letu 1897.

Gospodarstvo / četrtek, 5. oktober 2017 / 16:53

Kmetje vse bolj racionalni

»Ekonomika je prisilila kmete k temu, da ne kupujejo več strojev, ki jih bolj malo uporabljajo, ampak se raje odločajo za najem storitev,« ugotavlja Dušan Klemenčič, predsednik Strojnega krožka Pšata...