Volivci so zavrnili zakon o RTV

Ob manj kot petnajstodstotni udeležbi na nedeljskem referendumu je tri četrtine ljudi glasovalo proti zakonu o RTV Slovenija.

Kranj – Zakon o RTV, ki ga je državni zbor sprejel oktobra letos, ne bo veljal, kajti v nedeljo ga je večina volivcev, ki so se udeležili referenduma, zavrnila. Na referendumu je sicer le 14,62 odstotka volivk in volivcev glasovalo o tem zakonu, za katerega so opozicijski stranki SDS in SNS ter nepovezani poslanec Andrej Magajna zahtevali razpis referenduma. Na njem se je zoper novi zakon izreklo 72,60 odstotka tistih, ki so glasovali, zanj pa jih je bilo 27,40 odstotka. Tudi na Gorenjskem ni bilo dosti drugače. Na volišča je šlo 14,80 odstotka Gorenjk in Gorenjcev, najmanj na Jesenicah (10,55 odstotka), največ pa v volilnih okrajih Kranj III (kranjsko podeželje in okoliške občine), kjer je volilo 20,93 odstotka ljudi, in še več v škofjeloškem drugem okraju, ki zajema Poljansko in Selško dolino. Tam je glasovalo 22,35 odstotka državljank in državljanov. Na Gorenjskem je zakonu nasprotovalo 76,23 odstotka ljudi, zanj je bilo le 23,77 odstotka. 67,21 odstotka volivcev je proti zakonu glasovalo v volilnem okraju Jesenice, 71,69 odstotka v okraju Radovljica I, 69,68 odstotka v okraju Radovljica II. Z 69,25 odstotka so zakon zavrnili v okraju Kranj I, z 71,26 odstotka v okraju Kranj II in s kar 83,78 odstotka v okraju Kranj III. V Tržiču je bilo proti zakonu 75,24 odstotka ljudi, v Škofji Loki I 78,57 odstotka, v Škofji Loki II pa 86,03 odstotka. Kamničani so zakon zavrnili z 79,58 odstotka glasov, na območju Idrije, ki prav tako sodi h gorenjski volilni enoti, pa s 75,64 odstotka glasov. Ti podatki kažejo, da je šla na volišča glavnina nasprotnikov novega zakona.

Pred petimi leti je bil sprejet Grimsov zakon o RTV, ki je moral prav tako v referendumsko presojo in je dobil le nekaj nad petdeset odstotkov glasov. Takrat se je referenduma udeležilo okoli trideset odstotkov volivcev. V opoziciji so po nedeljski razglasitvi delnih in začasnih izidov (dokončni bodo, ko bodo prišli še glasovi po pošti in iz tujine ter po glasovanju na območjih, kjer v nedeljo zaradi poplav ni bilo referenduma) slavili zmago, češ volivci so se izrekli zoper nov položaj RTV Slovenija, ki bi po njihovem pomenil politično in gospodarsko privatizacijo sedaj javnega zavoda. V koaliciji pa so padec zakona utemeljevali v glavnem s prakso prepogostega razpisovanja referenduma, češ da ljudje ne želijo odločati o manj pomembnih stvareh in pričakujejo, da o njih odloča politika.

O izidu referenduma smo vprašali dva gorenjska poslanca. Milenko Ziherl (SDS) iz Škofje Loke je dejal, da je nad izidom referenduma še sam pozitivno presenečen, pričakoval je namreč tesnejši rezultat. »Je pa zavezujoč in mislim, da bi morala ministrica Majda Širca ob tem polomu razmisliti o svojem odstopu,« je prepričan Ziherl. Izid po njegovem mnenju morda nakazuje še kaj drugega: začetek konca te vlade, saj se je pred nedavnim tudi ob ponovnem glasovanju o zakonu o zemljiški knjigi pokazalo, da koaliciji zanj ni uspelo zagotoviti 46 glasov. Sicer pa meni, da javnost neupravičeno očita poslancem, da ne »zaslužijo svoje plače«, ker se odgovornost za odločitve z referendumu prelaga na državljane. »Na referendum nismo šli zaradi poslancev, temveč zaradi vlade, ki je pripravila slab in neusklajen zakon. In če vrnem žogico volivcem: na referendum morajo zato, ker so pač izvolili tako vlado, ki dela nesprejemljive zakone, da morajo na referendum na popravni izpit. Verjamem pa, da bodo državljani trumoma drli na referendum, če bo ta razpisan o pokojninski reformi.«

Alojz Potočnik (Zares) iz Kranja pa pravi, da je prenasičenost z referendumi verjetno kriva, da udeležba volivcev pada. »Kmalu bomo potrebovali referendum o referendumih, sicer pa je bila takšna pobuda že dana,« je dejal Potočnik. Nad referendumom, pravi, ni ne navdušen ne pretirano razočaran, češ da so rezultat predhodno napovedovale že ankete javnega mnenja, poleg tega pa je izid odvisen tudi od tega, kdo se udeleži referenduma. Tokrat so se ga nasprotniki zakona o RTV. Demokraciji pa po njegovem mnenju s tem referendumom ni bil zadan kak silen udarec, pač pa ponuja priložnost za razmislek. Pričakuje tudi razpravo o zakonu o medijih, za katerega bi bilo sicer dobro, če bi ga obravnavali pred zakonom o RTV. Slednja bo, kot pravi sogovornik, še naprej oddajala program, ki ga bodo ljudje radi gledali, zlasti v prazničnih decembrskih dneh, ali pa bodo preklapljali na programe drugih televizij, ki jih je veliko na izbiro.