Starejši uspešno pomagajo starejšim

Gorenjski prostovoljci iz projekta Starejši za starejše so se srečali na Kokrici. Na leto na njihovih domovih obiščejo okoli tisoč starejših ljudi.

Pred sedmimi leti je na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije nastal projekt Starejši za starejše, s katerim želijo pomagati zlasti starejšim ljudem, ki živijo doma. Prostovoljci iz upokojenskih društev obiskujejo stare ljudi na njihovih domovih, prisluhnejo njihovim težavam, jim pomagajo po svojih močeh ali jih usmerijo k institucijam, ki lahko rešijo njihovo stisko. Na Gorenjskem je ta projekt zelo uspešen, obiščejo po tisoč ljudi na leto, je povedal Edvard Kavčič, koordinator na Gorenjskem. Za prostovoljce ni druge nagrade kot vsakoletno družabno srečanje, kakršno je bilo letos na Kokrici. Gostitelj je bilo tamkajšnje društvo upokojencev, pred tem so udeleženci srečanja obiskali Brdo in si v poldrugi uri ogledali tamkajšnje objekte.

Na Kokrici se je prostovoljcem pridružila predsednica upokojenske zveze Mateja Kožuh Novak, ki je Gorenjce pohvalila kot najboljše v tem prostovoljskem projektu. Želela jim je, da bi v prihodnje srečanje pripravili v lepšem letnem času in vremenu, najbolje pa bi bilo v Tržiču, kjer bi od tovarne čevljev izprosili bone, saj njihovi prostovoljci veliko brusijo pete po terenu, je bilo v njeni šali čutiti zrno resnice. Prostovoljce so pozdravili tudi predsednik pokrajinske zveze upokojencev Janez Šolar, koordinator projekta Edvard Kavčič, predsednik Društva upokojencev Kokrica Jože Kern in koordinator s Kokrice, kjer deluje deseterica prostovoljcev, Vlado Todorovič. Prisluhnili so petju pevskega zbora Društva upokojencev iz Kranja pod vodstvom Nade Krajnčan in recitaciji Marije Finžgar. »Naši prostovoljci v projektu so sicer laiki, ki ne nudijo strokovne pomoči, vendar niso kdorkoli, pač pa ljudje, zelo predani svojemu delu,« je o prostovoljcih dejal Edo Kavčič. Lahko pa poskrbijo, da starostniki, ki jih obiščejo na domu, dobijo strokovno pomoč, če jo želijo. Za tiste, ki so v socialni ali zdravstveni stiski, se povežejo s centri za socialno delo ali patronažno službo, kakih sedem odstotkov jih med obiskanimi živi tudi v težjih razmerah. Ena največjih težav pa je osamljenost, ugotavlja Kavčič. Z njihovim privoljenjem starejše obiščejo večkrat na leto, prinašajo jim informacije, delajo jim družbo, tam so za pogovor ali pomoč. »Vesel sem, da za naše »mravljice«, ki delujejo na terenu, to početje ni le delo, pač pa tudi zadoščenje za njihovo dušo,« prostovoljce, med katerimi je glavnina žensk, pohvali Edo Kavčič.