Rast zavirajo gradbeniki

Sedanja rast slovenskega gospodarstva je plod izvoza, domače okolje pa stagnira na račun krize gradbeništva. Borut Pahor pravi, da so na vrsti reforme za odločen preboj med najboljše. Upa na potrpežljivost sindikatov, kot so bili potrpežljivi gospodarstveniki.

Brdo pri Kranju – Izhodišče petega vrha slovenskega gospodarstva, na katerem so štiristotim gospodarstvenikom iz vse Slovenije prisluhnili premier Borut Pahor in številni ministri, je bilo, da gospodarstvo že čuti pozitivne trende, vendar kriza še traja. Gospodarstveniki oziroma menedžerji so vladi predstavili težave poslovanja v težkih časih in jim zastavljali vprašanja, vendar odgovora na marsikatero niso dočakali.

Nacionalni interes – visok standard

Stojan Binder, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je poudaril, da je slovensko gospodarstvo daleč od ponovnega vzpona: »Le del izvoznega gospodarstva si je nekoliko opomogel. Večji del pa se še vedno spopada z nelikvidnostjo, pomanjkanjem naročil, prezadolženostjo in številnimi drugimi razvojnimi problemi.« Pravi, da so sedanje ključne prioritete izboljšanje likvidnosti gospodarstva, predvsem učinkovit bančni sistem, izboljšanje plačilne discipline in mehanizma izvršbe. »Močno se bomo zavzeli za uresničevanje zahtev za razbremenitev gospodarstva, zlasti stroškov dela. Ni dovolj stalno ponavljanje, da dodatnega obremenjevanja gospodarstva ne bo, v resnici pa so razmere popolnoma drugačne,« je povedal Binder.

Že dlje časa si na GZS prizadevajo, da bi skupaj z državo našli način financiranja aktivnosti zbornice na trgih, kot so Severna Afrika, države jugovzhodne Evrope, Rusija, Kitajska in drugod, kjer je možnost za dinamično rast. Spregovoril je tudi o pojmu slovenskega nacionalnega interesa: »To je največkrat zlorabljen termin. Zame je nacionalni interes osebni standard in visok družbeni standard prebivalcev Slovenije.« Vprašal se je, ali je prevladujoče lastništvo v cestni, železniški, energetski, telekomunikacijski infrastrukturi nacionalni interes. Odgovor: ni nujno. Ali je slovensko solastništvo v Merkurju, Mercatorju, Gorenju nacionalni interes? Odgovor: ni nujno.

»Ali je nacionalni interes imeti dobro organizirano gospodarstvo? Zagotovo ne, je pa eden od mnogih pogojev za dosego cilja. Zato apeliram na vas, Borut Pahor, da podprete prizadevanja za spremembo zakona o gospodarski zbornici,« je o ponovni uvedbi obveznega članstva v GZS v smislu nacionalnega interesa še povedal predsednik zbornice Stojan Binder.

Rast na plečih gradbenikov

Mirko Požar je v imenu podizvajalcev v gradbeništvu, ki so se organizirali maja zaradi znanih težav neplačevanja Vegrada pri projektu Celovški dvori, Vlado že takrat opozoril na težave, vendar se ni zgodilo nič: »Predlagali smo spremembo zakona o financiranju projektov, ki zahteva poplačilo podizvajalcev. Nič. Tudi NLB, ki je v državni lasti, ne izdaja pobotnic, prek katerih bi lahko sosesko zaključili in bi vsi izšli kot zmagovalci.« Hujšo izkušnjo ima Janez Vidmar, ki je bil podizvajalec pri več državnih projektih, največkrat z elektro in strojnimi instalacijami, plačil pa ni: »Kljub spremenjeni zakonodaji, ki je tudi državi omogočila direktno plačilo podizvajalcem, se tega ne držite. Moje podjetje ni dobilo plačila, ministrstva denarja nimajo več, vse je šlo Vegradu.« Za nameček Vidmarjevo podjetje ni želelo predati vse dokumentacije, kljub temu pa je vsaj en projekt prejel uporabno dovoljenje.

Na težko stanje v gradbeništvu je opozoril tudi Branko Selak iz podjetja Marmor Hotavlje: »Padec gradbeništva v Sloveniji je drugi najvišji v EU. Gradbeniki nimajo dela, ni likvidnosti. Zakaj ne gradimo infrastrukturnih projektov kot v Nemčiji? Vlada naj naredi tudi dokončen korak za prodor na tuje s poroštvi kreditov, ustanovitvijo diplomatskih predstavništev.« Dušan Šešok, šef Iskre, pa je povedal, da kdor zna delati, je tudi konkurenčen in uspešen celo v kriznih časih. Pričakuje več optimizma in več delovnih mest.

Iztok Seljak iz Hidrie je naklonjen razpisu gospodarskega ministra za gospodarska središča (vlada bo za raziskovalno-gospodarsko dejavnost namenila 180 milijonov evrov): »Izkoristimo pa tudi poznanstva na Balkanu, v Bosni za prodor na arabske trge in v Srbiji za prodor na ruske trge. Čas je tudi, da se Slovenija očisti lastnikov špekulantov, ki gledajo zgolj na sebe.« Na pomen diplomacije je opozorila tudi Danica Purg, ki meni, da je treba spremeniti vizno politiko: »Nekateri profesorji morajo na dovoljenje za bivanje čakati pol leta. Kako naj potem osvojimo trge v Afriki, Turčiji?«

Čas za realizem in reforme

Predsednik vlade Borut Pahor je uvodoma dejal, da ne želi sejati lažnega optimizma, saj je čas za realizem, čas, da začnejo slediti svetlobi na koncu predora. »Slovenija okreva, morda prepočasi, vendar je danes bistveno bolje kot lani. Krepitev gre predvsem na račun rasti v tujini, domače okolje pa rast še zavira. Razlogi so razmere v gradbeništvu, ki zamrzuje rast, dostopnost do virov financiranja in slabe likvidnostne razmere,« je povedal Pahor. Meni, da so težave slovenskega gospodarstva povezane s strukturnimi spremembami. Vlada se jih loteva v drugi polovici mandata, prvega so namenili gašenju socialnih težav.

Ena največjih skrbi gospodarstva je konkurenčnost. Po Pahorju je inovacijska dejavnost preskromna, tujih vlaganj skoraj ni, mladi pozno končujejo študij in prepozno vstopajo na trg dela, hkrati je treba prenoviti pokojninski in zdravstveni sistem … »Ostanimo realni, velike reforme niso vladni, ampak slovenski projekt. Projekt za konkurenčnost, za katerega bo potreben širši konsenz,« je povedal Pahor in dodal, da so morali biti v prvih dveh letih razumevajoči gospodarstveniki, sedaj bodo morali biti sindikati.

Pahor poudarja, da je Slovenija že ukrotila deficit javnih financ, na vrsti pa je finale reform: pokojninska reforma, zakon o malem delu, o delovnih razmerjih, v načrtih je še oblikovanje spodbudnega davčnega okolja, stabilizacija javnih financ, odprava administrativnih ovir, okrepitev raziskovalne sfere, umik iz gospodarstva (tudi iz bank) oziroma optimalno vodenje …