Teranova pravljica

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: GG Plus / četrtek, 11. november 2010 / 06:00

S prelivom Teranova pravljica so študentje Biotehniške fakultete na tekmovanju inovativnosti v živilstvu v Parizu osvojili četrto mesto.

Na tekmovanju inovativnosti v živilstvu, ki je oktobra potekalo v Parizu v sklopu mednarodnega živilskega sejma SIAL, so se med najboljšimi ekipami mladih iz deset držav odlično odrezali tudi študentje živilske tehnologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. S teranovim prelivom, poimenovanim Teranova pravljica, so osvojili četrto mesto. »Tretje mesto smo zgrešili za las, a smo bili kljub temu zelo zadovoljni,« je povedal Evgen Benedik iz Knap pri Škofji Loki, edini Gorenjec v šestčlanski slovenski ekipi. Vstopnico za tekmovanje v Franciji so si prislužili s prvim mestom na nacionalnem tekmovanju Trophelia, ki ga je junija priredila Gospodarska zbornica Slovenije.

V Parizu je zmagala nemška ekipa z nizkokalorično čokoladno torto, pripravljeno v treh minutah. Ekipe so se sicer morale potruditi, da je bil njihov produkt čim bolj inovativen in okusen, da ne vpliva negativno na posameznikovo zdravje, da je embalaža okoljevarstveno ustrezna in da ga je možno dobro unovčiti na tržišču. Glavno vodilo slovenskih študentov pri snovanju produkta je bilo, da potrošniku ponudijo nov produkt in da so njegove glavne sestavine slovenskega porekla. »Za pripravo teranovega preliva potrebujemo teranovo vino z geografsko zaščitenim poreklom, ki mu po pravljični recepturi vmešamo rjavi sladkor, limeto, meliso, cimet in gostilo. Preliv ohrani 2-3 odstotke alkohola,« je pojasnil Benedik. Teranovo pravljico je možno uporabiti kot sestavino ali preliv vseh vrst slaščic. »Odličen je na sladoledu, rezini torte, kot premaz na pecivu ali piškotih, tudi kot dodatek različnim koktajlom … Zelo dobro se poda tudi k mesnim pečenkam, česar Slovenci nismo najbolj vajeni, čeprav imajo marsikje, denimo v Skandinaviji, to navado,« je razložil.

Študentje si želijo, da bi Teranova pravljica prišla na tržišče. »Z nekaterimi živilskimi podjetji se že dogovarjamo o tem, vendar pa je pri izdelkih z vsebnostjo alkohola zakonodaja zelo stroga,« je še povedal Benedik, ki je pred kratkim tudi diplomiral in je kot mladi raziskovalec zaposlen na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Ob tem je še poudaril velik pomen inovativnosti v kriznih časih, ki se ga v mnogih podjetjih ne zavedajo: »Podjetja varčujejo ravno na tem področju, čeprav je to povsem zgrešeno, saj te na dolgi rok lahko rešuje samo inovativnost, brez nje nisi konkurenčen.« Da to marsikomu ni kaj dosti mar, so občutili tudi ob iskanju sponzorjev za udeležbo na tekmovanju inovativnosti v živilstvu, saj so jim mnoga podjetja odrekla pomoč.