Najsrčnejša babica Andreja Horžen

"Na začetku me je prav vsak porod ganil do solz. Sčasoma sem si le dopovedala, da ne morem samostojno voditi poroda in jokati zraven. Še vedno pa me gane," pravi Andreja Horžen, ki je zaposlena v kranjski porodnišnici.

»Na začetku me je prav vsak porod ganil do solz. Sčasoma sem si le dopovedala, da ne morem samostojno voditi poroda in jokati zraven. Še vedno pa me gane, ko vidim toliko veselja ob srečnem dogodku,« je povedala Andreja Horžen, najsrčnejša babica po izboru revije Zdravje za leto 2009/2010. Zaposlena je v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, kar je njena prva zaposlitev; s pripravništvom vred dela kot babica tri leta. »Še na začetku študija na Visoki babiški šoli sem si predstavljala babico kot patronažno sestro, ki obiskuje mamice na domovih in jim svetuje pri dojenju in negi novorojenčka. V drugem letniku, ko sem imela prakso, sem šele spoznala, da je pravo delo babice v porodni sobi. V bistvu me je to še bolj navdušilo,« je dodala.

Prednost kranjske porodnišnice je, kot je še poudarila najsrčnejša babica, tudi v tem, ker ni (pre)velika: »Mogoč je bolj oseben stik med babico in porodnico in ne gre kot po »tekočem traku«. Z ženskami se pogovarjamo, čim več časa z vsako, če se le da; nekatere pridejo po nasvet že kak mesec pred porodom, nekatere teden dni prej … Včasih kakšna porodnica vpraša, ali lahko izbere babico, ki naj bi bila pri porodu. Odgovorim, da so vse prijazne, da vsaka babica hoče samo dobro mamici in otročku. Dejansko je stik med babico in porodnico zelo pomemben, babica jo lahko še celo bolj pomiri kot pa soprog, ki sodeluje pri porodu. Poleg tega porodnica med porodom soprogu hitro kakšno zabrusi, medtem ko imajo večinoma do babice več »rešpekta« (smeh). Moški se sicer v porodni kar dobro držijo, prisotnega je namreč toliko adrenalina, da se kaj več kot bledica na obrazu niti ne pojavi (smeh).«

Tudi sama je rodila v kranjski porodnišnici. Sin je danes star štiri leta. »Tedaj me praktično še nihče v porodnišnici ni poznal, ker je bilo za menoj le štirinajst dni prakse. Mogoče bi bilo zdaj bolj zanimivo, vsekakor bi se morala ob naslednjem porodu počutiti še bolj varno,« je povedala in dodala, da pa porodom doma v tem času ni naklonjena: »To pri nas ni urejeno v sistemu in mislim, da ni najbolj primerno. Ženske se morajo zavedati, da vsak porod ni tako lep in tekoč in da se lahko zakomplicira. Če je v porodnišnici, se zaplet lahko reši pravočasno.«

Andreja Horžen je doma iz Preddvora, omožena pa v Tržič. Zelo rada ima živali, osem let je imela psa. »Pes Ox je bil pasme bernski planšarin je bil del mene; lahko bi rekla, da tudi on predstavlja pomemben košček mojega življenja. V stanovanju v Tržiču pa družinici zdaj dela družbo muca,« je povedala. Andreja se sprošča s športom, še najraje teče, proste vikende pa preživlja z možem in sinom v okoliških hribih.

Kljub temu da dela na tri izmene, da je odsotna od doma tudi ob nedeljah in praznikih, pove: »Od doma grem res težko, ko pa sem v porodnišnici, je lažje, ker me to delo neizmerno veseli.« Razveseli se tudi kakšnega pisemca mamice, povratne informacije, drobne zahvale … Sebe ne želi ocenjevati, na splošno pa zaključi, da je babica prijazna, srčna, umirjena in da zna prisluhniti …