Haflinger je konj, ki »paše« pred kulise gora

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 27. oktober 2014 / 14:28

»Na Gorenjskem se v zadnjem času spet povečuje zanimanje za rejo konj pasme haflinger,« pravi Stane Bergant iz Kokre, predsednik Slovenskega združenja rejcev konj pasme haflinger, in poudarja: »Haflinger dobesedno »paše« na gorenjske kmetije in planine, pred kulise gora v ozadju.«

Haflinger ima v Sloveniji status tradicionalne pasme. Zakaj?

»Haflinger je pasma konj, ki je nastala pred 140 leti na območju tirolskih gora, kjer so delovne potrebe na visokogorskih strminah zahtevale žilavega in skromnega konja manjše velikosti in zanesljivega koraka. Iz izvornega območja se je razširil po vsem svetu, tako da ga danes srečamo na vseh kontinentih v več kot šestdesetih državah. Na slovenskih tleh sta prva haflinška žrebca plemenila pred 80 leti v tedanji Dravski banovini, pred 60 leti je bil izveden prvi in pred 35 leti drugi večji uvoz haflingerjev na območje Slovenije. Slovenski rejci so bili torej med pionirji uspešnega širjenja pasme iz njenega izvornega območja, tako da ima haflinger opravičeno status slovenske tradicionalne pasme.«

Če primerjate slovensko rejo haflingerjev v primerjavi z drugimi državami ...

»Ko smo leta 2005 s ponosom peljali na svetovno razstavo žrebca Adrijana, ki je bil najboljši na državni razstavi, je bil zadnji med 138 žrebci iz 22 držav. Razočarani smo se začeli spraševati, kaj je pri nas narobe, da smo popolnoma izgubili stik s trendi sodobne haflinške reje drugod po svetu. Danes, ko o tem vemo nekaj več, ugotavljamo, da smo v desetletjih pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo sicer administrativno vodili rodovniške knjige in izločali živali s potencialnimi dednimi napakami, vendar pa načrtne selekcije še ni bilo. Šele z zahtevano uskladitvijo slovenske zakonodaje z evropskimi predpisi smo dobili priznano rejsko organizacijo, s tem pa so bili po več kot šestdesetih letih spet postavljeni temelji za vpliv organiziranih rejcev na rejsko in selekcijsko politiko. Z nakupom ali najemom vrhunskih plemenjakov in z izostreno domačo selekcijo z velikimi koraki dohitevamo svetovni nivo. Že na svetovni razstavi leta 2010 smo s petimi konji dosegli zavidljive uspehe, letošnja državna razstava pa je ponov­no pokazala velik rejski napredek.«

Koliko je v Sloveniji haflingerjev?

»V rodovniško knjigo je bilo lani vpisanih 598 kobil, od tega 22 na novo. Pripuščenih je bilo 230 kobil, od 24 plemenskih žrebcev jih je 15 v lasti države in v upravljanju Slovenskega združenja rejcev konj pasme haflinger kot priznane rejske organizacije.«

Pri širitvi pasme haflingerjev v Sloveniji in tudi na Gorenjskem je imela pomembno vlogo nekdanja JLA ...

»Haflinger je bil že od nastanka pasme zaradi skromnosti v prehrani, varnega koraka, delavoljnosti in zanesljivosti pri delu najbolj cenjen v hribovitem in gorskem svetu. Prav to ga je tudi pripeljalo v večino armad srednje evropskih alpskih držav. Tudi JLA je želela nezanesljivega in pogosto nevarnega bosanskega konja ali različne križance zamenjati s hlaflingerjem. Prvo večjo čredo konj je iz Avstrije in z Bavarske uvozila v letu 1955, nato pa še v obdobju 1978–1984. Konje je razporedila na hribovita območja Tolminske, Koroške in Gorenjske. Stroške za nakup plemenskih živali so si po tretjinah razdelili vojska, občina in kmet, ki je ob tem tudi sprejel obveznost, da bo ponudil v odkup pet žrebet. Na kmetijah so v tem obdobju še uporabljali haflingerje za delo na polju in v gozdu.«

Jugoslavija je razpadla, JLA je odšla iz Slovenije. Se je haflinger tudi v spremenjenih razmerah obdržal?

»Haflinger se je obdržal, po številu je to danes tretja najbolj zastopana pasma konj v Sloveniji. Na Gorenjskem jih je bilo največ v začetnih, pionirskih letih, kasneje se je njihovo število zmanjšalo, hkrati pa so se razširili po vsej Sloveniji. Kot konj za delo na polju in v gozdu je izgubljal na pomenu, vse bolj pa se je krepila njegova športna in ljubiteljska vloga. Zmanjševalo se je število kmetij s po eno kobilo in poraslo število kmetij z več konji, nekatere so se celo usmerile v konjerejo. V zadnjem času je na Gorenjskem ponovno čutiti zanimanje za haflingerja. Tako je tudi prav, saj je to pasma, ki dobesedno »paše« na gorenjske kmetije in planine, pred kulise gora v ozadju. Želeli pa bi si, da bi podobno kot na številnih turističnih kmetijah srednjeevropskih alpskih držav tudi na Gorenjskem videvali haflingerja kot del turistične ponudbe.«