Debelih otrok ne silite v dieto

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 9. november 2010 / 06:00

"Le sprememba življenjskega sloga je lahko uspešna v boju z debelostjo," opozarja Alenka Hafner, dr. med., vodja Oddelka za socialno medicino, analitiko in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj.

Koliko otrok in mladostnikov ima težave s prekomerno telesno težo in debelostjo?

»V zadnjih dvajsetih letih se je stanje bistveno poslabšalo, delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo in debelostjo se povečuje. Trenutno imamo v Sloveniji od dva do sedem odstotkov debelih in od petnajst do dvajset odstotkov prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikov.

Prekomerna prehranjenost je vmesno stanje med normalno telesno težo in debelostjo. Pri odraslih prehranjenost najlažje ocenjujemo z indeksom telesne mase (ITM); to je naša telesna teža, izražena v kilogramih, vlomljeno s telesno višino, izraženo v metrih na kvadrat. Izračun je enostaven, vsak si ga lahko naredi sam. O normalni telesni teži govorimo takrat, ko je ITM med 18,5 in 25, o prekomerni telesni teži govorimo takrat, ko je ITM med 25 in 30, ko ITM preseže 30, pa že govorimo o debelosti. Pri otrocih je to bolj zapleteno, ker nimamo enotne meje za oceno prekomerne prehranjenosti, saj s spremembami telesnih razmerij v času pubertetnega dozorevanja nastopijo tudi spremembe v indeksu telesne mase.«

Katere zdravstvene težave, povezane z debelostjo, se lahko pojavijo že pri mladi populaciji?

»Pri otrocih se danes na primer srečujemo s sladkorno boleznijo tipa 2, ki je bila včasih izključno problem odrasle populacije. Posledica debelosti pri otrocih in mladostnikih je tudi večje tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni in nekaterih vrst raka.«

Verjetno je za mladostnika debelost pogosto tudi psihološki problem, ker je zaradi tega praviloma gibalno manj sposoben, vrstniki ga zbadajo …

»To je velik problem, debelost namreč še vedno predstavlja stigmo. Debeli otroci se pogosto srečujejo tudi z negativnimi psihosocialnimi posledicami. Zaradi predsodkov, ki jih družba goji do debelih ljudi, imajo v življenju, pogosto neupravičeno, slabše možnosti. Pogosto imajo zaradi debelosti negativno samopodobo, so manj samozavestni, lahko tudi osamljeni in depresivni. Debeli in prekomerno prehranjeni imajo dokazano večje težave pri zaposlovanju in vključevanju v normalno socialno življenje.«

Pretiravamo s tem, kaj je lepo?

»Da, pretirano smo podvrženi sporočilom o tem, kaj naj bi bilo lepo. Poglejte, danes so že otroci skozi igrače podvrženi idealom lepega. Tak ideal je na primer punčka Barbie. Ampak tako postavo, kot jo ima Barbie, lahko na svetu doseže le odstotek žensk. To so nedosegljivi ideali, a mediji in modna industrija nas stalno bombardirajo s temi ideali, izredno suhimi manekenkami in fotomodeli, kar vse vodi v nezadovoljstvo in frustracije. Tudi moški so vedno bolj podvrženi temu trendu; ne gre sicer za željo po nizki telesni teži, ki jo srečujemo pri ženskah, zlasti pri mladostnicah. Pri moških gre za željo po čim bolj mišičastem telesu. Mišičasto moško telo je cenjeno, zaželeno. Ker so otroci in mladostniki vse bolj izpostavljeni tovrstnim medijskim sporočilom in so nanje še bolj občutljivi, bi jim bilo potrebno omogočiti pridobivanje veščin za kritičnost do medijskih sporočil (medijsko pismenost).«

Kako se pravilno lotiti hujšanja?

»Naš cilj pri mladostniku nikakor ni hujšanje, naš cilj je zdrav življenjski slog (zdravo prehranjevanje, telesna dejavnost) in posledično normalna telesna teža.«

Ampak če mora shujšati, ker je dejansko predebel?

»V pubertetnem obdobju, ko pride do hitre rasti, se je morda s tem lažje soočiti. Telo v tem obdobju najprej zraste v višino in šele nato sledi popolnitev, pridobivanje telesne teže. Če nam v tem obdobju s spremembo življenjskega sloga uspe doseči, da otrok ne pridobi dodatnih kilogramov, smo uspešno izrabili naravni potek dogodkov. Zagotovo pri mladostniku dieta ni tisto, kar bi postavili na prvo mesto.«

To se sliši idealno, ampak nekateri ostanejo debeli kljub hitri rasti v puberteti. Potem so pa morda še starši tisti, ki jih nagovarjajo k hujšanju.

»Vzrok za razvoj debelosti je v nesorazmerju med vnosom energije v telo s prehranjevanjem in porabo energije z gibanjem. Seveda nam pogosto problema prekomerne prehranjenosti in debelosti ne uspe rešiti samo s hitro rastjo, pač pa je potrebno spremeniti življenjski slog, pa ne samo otroka, najpogosteje vse družine. Ker je debelost bolezen in jo kot tako moramo tudi obravnavati. Staršem svetujemo, da obiščejo otrokovega osebnega zdravnika, to je izbranega pediatra ali šolskega zdravnika, in da se z njim posvetujejo. Zdravnik bo presodil in svetoval, kakšno obravnavo otrok potrebuje – ambulantno ali pa morda sodi v institucijo, ki nudi tovrstno pomoč. S to problematiko se ukvarja Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Pogosto tudi šolski zdravniki ob sistematskih pregledih opozorijo na problem.«

Kaj pa v šolah, je dovolj ur športne vzgoje?

»Ravno zaradi problema debelosti se dodatna skrb posveča spodbujanju telesne aktivnosti otrok in mladostnikov. Športni pedagogi se trudijo uvesti dodatne ure športne vzgoje, ob tem pa je pomembno, da je telesna vadba organizirana rekreativno, da ni usmerjena zgolj v rezultate in je torej prijetna tudi za tiste otroke in mladostnike, ki gibalno niso najbolj spretni. Z zgodnjo specializacijo športa v vrhunske rezultate smo v našem prostoru iz organizirane vadbe izgubili mnogo mladih, ki ne uspejo slediti strogi vrhunski usmeritvi. Poleg šolskega prostora pa je pomembno, da telesno aktivnost spodbujamo tudi v krogu družine.«

Težave s težo lahko pripeljejo do motenj hranjenja …

»Tudi motnje hranjenja so v Sloveniji v porastu. Poleg že znanih oblik, med katerimi sta zlasti anoreksija in bulimija nervoza, se v zadnjem času tudi pri nas srečujemo tudi s prisilnim prenajedanjem, pojavljajo pa se še nove oblike motenj hranjenja. Taki sta ortoreksija (pretirano ukvarjanje z zdravo, biološko čisto in neoporečno hrano) in bigoreksija (obsedenost s potrebo po mišičastem telesu). Motnje hranjenja so duševne motnje, bolezni in ne le modna muha, kot si ljudje pogosto predstavljajo. Čeprav se na videz pri teh osebah vse vrti okrog hrane, pa ta ni vzrok motenj hranjenja. Vzrok je v slabi samopodobi, nezadovoljstvu s samim seboj, nezmožnosti izražati svoja čustva, itd.«

Veliko ukrepov za zmanjševanje prekomerne telesne teže ste že omenili. Bi dodali še kakšnega?

»Morda sva malo premalo pozornosti namenili zdravi prehrani otroka in mladostnika, še posebej prekomerno prehranjenega ali debelega. V prehrano cele družine, ne samo otroka, je treba vnesti več svežega sadja in zelenjave ter zmanjšati vnos sladkorja in soli (sladki, slani prigrizki), manj naj otrok uživa tudi sladkih brezalkoholnih napitkov. Sladkarij ni potrebno popolnoma prepovedati, ampak naj se njihovo uživanje omeji na praznovanja in posebne dogodke. Uvajamo zamenjave, tako da čokolado nadomestimo na primer z žele bomboni. Poleg tega je pomemben tudi režim prehrane, otrokom ponudimo pet manjših dnevnih obrokov. Obroki hrane naj bodo za mizo in ne pred televizijo in naj bodo redni. Dan naj se začne z zajtrkom!«

Dobro je vedeti ...

Šolska prehrana

»Slovenija ima dobro urejeno področje šolske prehrane. Vsi otroci in mladostniki so deležni subvencionirane šolske malice, osnovne šole nudijo tudi zajtrke, kosila in popoldanske malice, pripravljene po smernicah zdravega prehranjevanja. S tem šolskim letom so bili iz šol umaknjeni avtomati z nezdravo prehrano.«

Vse več sedimo

»Spremenil se je življenjski slog celotne populacije, tako tudi precejšen delež otrok in mladostnikov precej časa preživi pred televizijskimi ekrani in računalniki ter dopoldanski večinoma sedeči način življenja nadaljuje tudi popoldne v prostem času. Ob tem jih starši še pogosto vozimo v šolo in na interesne dejavnosti. Mlad človek bi se moral vsak dan gibati vsaj eno uro.«

Zbadljivke, vezane na telesno težo oziroma obliko telesa

»Otroci in mladostniki s prekomerno telesno težo so pogosteje kot njihovi vrstniki z normalno telesno težo podvrženi zbadljivkam, povezanim s telesno težo oziroma obliko telesa. Zbadljivke lahko povzročijo simptome depresije ali nezadovoljstvo s telesom, ki posledično vodi v prenajedanje ali pa v zatekanje k dietam, v želji, da bi se izognili nadaljnji stigmatizaciji zaradi telesne teže.«