Dobil sem kup papirjev in goro ključev

Triinpetdesetletni Jure Markič je bil v prvem krogu lokalnih volitev izvoljen za novega župana občine Jezersko.

Ste že prevzeli županske posle na občini? Kaj to pomeni ob dejstvu, da ste zaposleni v podjetju, župan pa nepoklicno?

»To pomeni, da sem vsak dan najmanj tri ure na občini. Hkrati pa na občini delata dve novi sodelavki prek podjemne pogodbe in v prihodnje bosta opravili še izpit, ki ga za javno upravo predvideva zakon o upravnem postopku. Sicer pa se ta čas pripravljam na sejo občinskega sveta, saj bo treba pripraviti predlog proračuna za prihodnje leto, poleg tega pa se spogledujemo tudi s stvarmi, ki smo jih občanom dolžni še od prej, od prostorskih načrtov občine, ki jih bo treba pripraviti za javno razgrnitev, do že dogovorjene naložbe v kanalizacijo.«

Kaj se bo spremenilo v občini Jezersko sedaj, ko ste vi novi župan?

»V prvega pol leta svojega županovanja nameravam vzpostaviti stalno, čeprav še ne profesionalno upravo. Primopredaja je potekala korektno, vendar dokaj hitro. Dobil sem kup papirjev in goro ključev. Priznam, da je bilo naenkrat preveč podatkov. Ta izkušnja mi je dala misliti, da sam županovanja ob koncu mandata ne bom končal na enak način. Ko bom ta položaj zapuščal, bo za menoj ostala stoodstotno profesionalna uprava, tako da naslednik ne bo imel težav začenjati svojega dela. Tako pa sem bil kot neprofesionalec postavljen pred dejstvo začeti nekaj novega. To terja veliko energije, ki bi jo lahko uporabil za koristno delo.«

Povsem nepoznavalec pa vendarle niste biti, saj ste bili ves čas občinski svetnik in tudi podžupan. Kaj pomenijo te izkušnje?

»Sam kot podžupan nisem imel kakih posebnih pooblastil. Občinski svetnik, ki ga bom sedaj imenoval na to mesto, bo imel bistveno več pooblastil in tudi veliko več dela.«

In kdo bo podžupan?

»Nisem ga še imenoval, to se bo zgodilo na prihodnji seji občinskega sveta.«

Ob dejstvu, da ste bili dolga leta sodelavec Milana Kocjana, vas Jezerjani verjetno dojemajo kot njegovega naslednika in številni so na volitvah morda ravno zaradi tega glasovali za vas. Kako gledate na to?

»Tudi sam sem razmišljal na podoben način. Za župansko kandidaturo sem se odločil ravno zaradi tega, ker je Milan Kocjan dejal, da ne bo več kandidiral. Pričakoval sem, da bova še naprej sodelavca, enako tudi dolgoletna tajnica, ki je opravila zelo velik del za občino potrebnega dela. Žal mi je, da so se stvari obrnile drugače, čeprav ju še vedno skušam prepričati o sodelovanju.«

Po volitvah smo celo slišali, da kot izvoljeni župan tega položaja ne želite prevzeti?

»Zaradi prej omenjenega sem bil res nekoliko v dvomih, kako bom kos svoji funkciji.«

Z izvolitvijo na županski položaj postajate javna osebnost. Kdo pa je Jure Markič zasebno?

»Rodil sem se 20. februarja 1957 mami Mariji, trgovki, in očetu Ignacu, meteorologu. Osnovno šolo sem šest let obiskoval na Jezerskem, potem pa še dve leti v Preddvoru. Po končani osemletki sem se vpisal na Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani, kjer sem leta 1975 uspešno zaključil šolanje. Po končanem služenju domovini sem se zaposlil v Cestnem podjetju v Kranju, kjer kot pomočnik vodje operativnega sektorja delam še sedaj. V istem podjetju je v računovodstvu zaposlena tudi moja žena Pavla, s katero sva na Jezerskem zgradila hišo in si ustvarila družino. Hči Mojca je stara 27 let in je kot univerzitetno diplomirana geografinja že zaposlena, mlajša hči Maja pa je stara 18 let in obiskuje četrti letnik kranjske gimnazije. Poleg vseh obveznosti pa si vzamem čas tudi za sprostitev. Zelo rad hodim po hribih, ki jih v našem kraju res ne manjka. Prav tako rad sedem na kolo, da si pridobim dovolj kondicije za udeležbo na vsakoletnem rekreativnem tekmovanju v kolesarjenju po Sloveniji. Pozimi uživam v alpskem in turnem smučanju ter teku na smučeh. Že več kot trideset let pa sem tudi član zelene bratovščine. S političnim udejstvovanjem sem se srečal že leta 1982 v tedanji KS Jezersko, nadaljeval pa kot svetnik in podžupan vse od ustanovitve občine Jezersko leta 1998.«

Na Jezerskem so skoraj vsakdo ukvarja z alpinizmom, mnogi so tudi gorski reševalci. Ste tudi vi?

»Z alpinizmom se nisem veliko ukvarjal. Z Lukom Karničarjem sva sicer v preteklosti splezala neko alpinistično smer v domačih gorah, kaj bolj pa me alpinizem ni pritegnil. Alpinist pa je bil moj brat Rado, ki se je pred desetletjem smrtno ponesrečil na vaji gorskih reševalcev pod Okrešljem. Pač pa v družbi ostalih slovenskih cestarjev sodelujem v slovensko turno smučarski odpravi. Letos je bila že deseta. Smučali smo z najvišjih vrhov Maroka, Grčije, Albanije, Bolgarije, letos pa v okviru Balkan toura presmučali tri najvišje vrhove republik nekdanje Jugoslavije: Srbije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Se pa vsako leto redno udeležujem tudi turno smučarskega tekmovanja za memorial brata Rada in prijatelja Luka, vendar brez kakih opaznejših dosežkov.«

Je tudi vas kdaj zanimalo vreme tako kot vašega očeta meteorologa? Ste kdaj želeli po njegovih stopinjah?

»Ko je oče v začetku devetdesetih let odhajal v pokoj, sem pričakoval, da se bo s tem delom naprej ukvarjala moja žena, vendar je potem prišlo do ukinitve vremenske postaje. Sicer pa je to ena najlepših služb, kar jih je. Oče je imel pisarno nasproti Kazine, trikrat na dan opazoval vreme, spomladi poročal o začetku cvetenja in brstenja in bil v stiku z naravo. Sam sem bolj tehnični tip in me vreme poklicno ni toliko pritegnilo.«

Na Jezerskem naj bi spet obnovili jezersko vremensko postajo. Se nameravate za to zavzeti tudi zaradi svojih družinskih korenin?

»Bilo bi dobro, da se vzpostavi avtomatska meteorološka postaja na Jezerskem, ne le zaradi podatkov o vremenu, ki bi jih vsak dan slišali, pač pa tudi zaradi imena Jezersko, ki bi ga tako slišali vsaj trikrat dnevno.«

Ko že omenjate Kazino: kaj naj bi občina v prihodnje storila, da se ustavi propadanje te nekdaj markantne stavbe sredi Jezerskega?

»Zavedam se, da bo treba zagristi tudi v to kislo jabolko in se z lastniki pogovoriti o njihovim načrtih. Med mojimi prihodnjimi načrti je tudi ureditev vaškega jedra, saj gre za zelo opazno vstopno točko v naš kaj, in v te načrte bo treba vključiti tudi Kazino.«

Delali boste s sedemčlanskim občinskim svetom. Naj bi po vaših pričakovanjih deloval kot nekakšna »tehnična vlada« ali se bosta morda kot v prejšnjem mandatu oblikovali koalicija in opozicija?

»Na začetku težko rečem, kako bo, saj se v tej vlogi še vedno ne poznamo dovolj, vendar bom vseeno poskusil, da bodo prevladale zamisli v korist lokalne skupnosti. Med njimi je tudi oživitev dela društev, saj je denimo kulturno kar zamrlo. V tem času obiskujem nekatere sosednje občine, kjer med drugim iščem informacije tudi za svoje lažje delo. Občina Jezersko ima majhen proračun (okoli 800 tisoč evrov, od katerega je velik del že vnaprej razporejen), zato kot župan ne morem dajati velikih obljub. Obenem pa je Jezersko občina brez dolga. Morda se bomo v prihodnosti vendarle morali tudi zadolžiti, da bomo kos večjim projektom.«