Cerkev sv. Trojice v Ovčji vasi, kjer je nad 30 let maševal Jurij Prešeren, brat Franceta Prešerna. Na Jurija spominja plošča na zunanjosti cerkve.

Kranjci v Ovčji vasi

Morda se komu zdi naslov nenavaden, vendar ni. Kranjci iz nekdanje dežele Kranjske so zaznamovali zgodovino obmejnih krajev naših sosednjih držav, tako Koroške v Avstriji kot Kanalske doline v sosednji Italiji. V Kanalski dolini/Val Canale, ki se začenja za Trbižem/Tarvisio in se končuje pri dvajset kilometrov oddaljeni Tablji/Pontebba, je delovalo kar nekaj Kranjcev, med njimi tudi Jurij Prešeren, brat našega pesnika Franceta Prešerna, ki je bil nad 30 let župnik v Ovčji vasi ali vesi/Valbruna, ki je bila nekdaj najbolj slovenska vas v dolini. Ovčja vas, ki leži v dolini pod vrhovi Špic, Kamnitega lovca, Viša (2666 metrov) in Montaža (2753 metrov), je bila nekdaj kmečka vas, kjer so se ljudje ukvarjali z oglarstvom in pastirstvom, kasneje pa so se mnogi zaposlili pri železnici ali so odšli s trebuhom za kruhom v svet. V prvi svetovni vojni, ko je bila vas pod Avstrijci, na okoliških hribih pa so bili Italijani, je bila Ovčja vas požgana, leta 1976 pa jo je prizadel potres. Vaščani, danes jih v okrog 80 domovih stalno živi okrog 150, so obnovili domove in se lotili turizma, ki je nekdaj že cvetel v dolini ob potoku Zajzera, ki se v bližini Ukev/Ugovizza izliva v reko Belo. Ovčja vas, ki sodi upravno v občino Naborjet, cerkveno pa v župnijo Ukve, je turistično vzcvetela. V zborniku Ovčja vas in njena slovenska govorica, ki je nastajal v raziskovalnem taboru leta 2003 in je izšel leta 2005, so zapisali, da biva v dolini poleti nad 2500 ljudi.

Brez Kranjcev v Ovčji vasi tudi danes ne gre. Na robu vasi ob cesti proti Ukvam stoji lepo urejena turistična kmetija Pri Kranjcu. Nanjo opozarja zelo dobro viden kažipot. To je družinska kmetija zavednega Slovenca in predsednika Slovenskega kulturnega središča v Kanalski dolini Planika Rudija Bartalotha. Vprašanje je, kako bi bilo s slovenščino v dolini, če ne bi bilo njega. Ni pomembnejšega dogodka, da ne bi sodelovali tudi Slovenci. Čeprav italijanska država in dežela zmanjšujeta pomoč Slovencem in njihovim dejavnostim, se v Kanalski dolini tudi po zaslugi Rudija Bartalotha in njegovih sodelavk in sodelavcev v šolah in vrtcih še učijo slovensko. Prav tako še naprej uspešno deluje oddelek glasbene šole Tomaž Holmar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 17. september 2011 / 07:00

Za nekatere posle dovolj že soglasje treh četrtin članstva

Kranj - Vlada je na seji v sredo obravnavala dopolnitve zakona o vnovični vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki jih je julija v državni z...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Posebna jed: Buhtel Golica

Jesenice - Med planinci, ki so v zadnjem času obiskali Kočo na Golici, se je razširil glas o posebni jedi, ki jo pripravlja oskrbnica Ljubica Konkolič. Gre za Buhtel Golica, k...

Gorenjska / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Porušili le del objekta na bodočem parkirišču

Radovljica - Občina Radovljica je med počitnicam na vhodu v staro mestno jedro, kjer želijo urediti približno petdeset parkirnih mest, porušila del objekta, v katerem je bi...

Kronika / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Kriminal

Televizor in računalnik Kranj - V torek zvečer je policija prejela vznemirjen klic, da je nekdo vlomil v stanovanje v Kranju in odnesel LCD televizor in prenosni računaln...

Zanimivosti / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Jubilejni Vaški dan

Rateče - V Ratečah so na veliki šmaren znova pripravili Vaški dan, tokrat že dvajseti po vrsti. Domačini so v sprevodu najprej pokazali rateške noše, med katerimi so nekatere stare...

Gospodarstvo / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Državi so največ davkov dolžna gradbena podjetja

Od skupaj 810 milijonov evrov davčnega dolga je po predvidevanjih Davčne uprave RS izterljivih 501 milijon evrov. Največji davčni dolg imajo gradbena podjetja.