Kranjci v Ovčji vasi

Morda se komu zdi naslov nenavaden, vendar ni. Kranjci iz nekdanje dežele Kranjske so zaznamovali zgodovino obmejnih krajev naših sosednjih držav, tako Koroške v Avstriji kot Kanalske doline v sosednji Italiji. V Kanalski dolini/Val Canale, ki se začenja za Trbižem/Tarvisio in se končuje pri dvajset kilometrov oddaljeni Tablji/Pontebba, je delovalo kar nekaj Kranjcev, med njimi tudi Jurij Prešeren, brat našega pesnika Franceta Prešerna, ki je bil nad 30 let župnik v Ovčji vasi ali vesi/Valbruna, ki je bila nekdaj najbolj slovenska vas v dolini. Ovčja vas, ki leži v dolini pod vrhovi Špic, Kamnitega lovca, Viša (2666 metrov) in Montaža (2753 metrov), je bila nekdaj kmečka vas, kjer so se ljudje ukvarjali z oglarstvom in pastirstvom, kasneje pa so se mnogi zaposlili pri železnici ali so odšli s trebuhom za kruhom v svet. V prvi svetovni vojni, ko je bila vas pod Avstrijci, na okoliških hribih pa so bili Italijani, je bila Ovčja vas požgana, leta 1976 pa jo je prizadel potres. Vaščani, danes jih v okrog 80 domovih stalno živi okrog 150, so obnovili domove in se lotili turizma, ki je nekdaj že cvetel v dolini ob potoku Zajzera, ki se v bližini Ukev/Ugovizza izliva v reko Belo. Ovčja vas, ki sodi upravno v občino Naborjet, cerkveno pa v župnijo Ukve, je turistično vzcvetela. V zborniku Ovčja vas in njena slovenska govorica, ki je nastajal v raziskovalnem taboru leta 2003 in je izšel leta 2005, so zapisali, da biva v dolini poleti nad 2500 ljudi.

Brez Kranjcev v Ovčji vasi tudi danes ne gre. Na robu vasi ob cesti proti Ukvam stoji lepo urejena turistična kmetija Pri Kranjcu. Nanjo opozarja zelo dobro viden kažipot. To je družinska kmetija zavednega Slovenca in predsednika Slovenskega kulturnega središča v Kanalski dolini Planika Rudija Bartalotha. Vprašanje je, kako bi bilo s slovenščino v dolini, če ne bi bilo njega. Ni pomembnejšega dogodka, da ne bi sodelovali tudi Slovenci. Čeprav italijanska država in dežela zmanjšujeta pomoč Slovencem in njihovim dejavnostim, se v Kanalski dolini tudi po zaslugi Rudija Bartalotha in njegovih sodelavk in sodelavcev v šolah in vrtcih še učijo slovensko. Prav tako še naprej uspešno deluje oddelek glasbene šole Tomaž Holmar.