V zemljiško knjigo hitreje in ceneje
Z novelo zakona o zemljiški knjigi, ki jo pripravlja ministrstvo za pravosodje, naj bi bil vpis nepremičnin v zemljiško knjigo cenejši in hitrejši.
Ljubljana - Državljani sami naj bi ne vlagali več zemljiškoknjižnih predlogov, pač pa bi za to pooblastili notarja ali odvetnika. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da je bilo veliko predlogov državljanov nepopolnih. To naj bi se uveljavilo v treh letih od sprejetja zakonske novele, dotlej bodo lahko ljudje tudi sami še vlagali predloge pri pristojnem sodišču. V obeh primerih pa bo storitev cenejša, saj ministrstvo zagotavlja, da se bosta hkrati znižali tudi sodna taksa in notarska tarifa. Prek spletnega portala e-Zemljiška knjiga bo vsakomur omogočeno brezplačno pridobiti tudi izpis iz zemljiške knjige, danes morajo ljudje za enkraten vpogled plačati 1,31 evra. Za vpis v zemljiško knjigo, denimo: danes za nepremičnino, vredno sto tisoč evrov, odštejemo od 219 do 249 evrov, po sprejeti noveli zakona pa bi za to storitev odšteli 207 evrov. Postopek vpisa v zemljiško knjigo danes traja v povprečju mesec in pol, po uvedbi novosti pa bodo sodišča to lahko končala v štirih delovnih dneh. Kako?
»Sistem bo zagotovil tudi enakomerno obremenjenost sodišč, saj bo avtomatizirana centralna enota posamezne zadeve dodeljevala tistemu sodnemu referentu po celi državi, ki bo v danem trenutku najmanj obremenjen. S predlogom novele zakona bo na ta način mogoče doseči enoten čas odločanja v zemljiškoknjižnih zadevah, ne glede na to, pri katerem sodišču bo predlog vložen oziroma ne glede na lego nepremičnine,« zagotavljajo v ministrstvu Aleša Zalarja. »Zemljiškoknjižni postopki vknjižbe bodo namreč hitrejši in zaradi lažje dostopnosti do podatkov tudi preglednejši, kar bo zmanjšalo možnosti za morebitne špekulacije z nepremičninami. Poleg tega se bo povečala tudi kvaliteta, saj izkušnje kažejo, da je že danes delež nepopolnih vlog znatno manjši, če predloge podajajo notarji.«
Največ pomislekov imajo ob novosti v Gospodarski zbornici Slovenije. Zatrjujejo, da gre za monopolizacijo te storitve in ne verjamejo, da bi lahko okoli tristo tisoč zemljiško knjižnih predlogov na leto obdelalo okoli 350 notarjev in odvetnikov. To bo povzročilo veliko ozko grlo, posledica katerega bodo višji neposredni in posredni stroški pri izvajanju vložitev zemljiško knjižnih predlogov.