Janezu bo zrasla brada

Ženske ne morejo verjeti, da ima Janez Pristavec triinšestdeset let, da še vedno igra tenis kot tridesetletnik, je dober kuhar, od oktobra pa ima tudi nov status: upokojenec.

Svojo uradno upokojitveno zabavo je predavatelj kuharstva z Visoke strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled Janez Pristavec za okoli petindvajset povabljenih pripravil v ponedeljek popoldne v domači restavraciji na Letališču v Lescah, kjer preživi tudi največ časa. Pa v Bohinju ga tudi nekaj. No, pa na teniškem igrišču …

In ker je bil pred časom s svojimi šolskimi 'sotrpini' na Islandiji, je zabavo poimenoval Islandija po Islandiji. Tudi kosilo je imelo islandski priokus, vendar brez njegovega otroka, slavne blejske grmade, nikakor ni šlo.

Skozi zanimivo zgodbo iger, pripovedi in nalog smo izvedeli, kakšna je bila Janezova kuharska pot. Začel je v Bohinju, potem je delal na Šobcu - kjer zdaj s prijateljem Marijanom Lebarjem igrata tenis, kar je bila tudi tema prve naloge: igranje tenisa s pomočjo računalniške projekcije in igralnih konzol. Nasmejali smo se do solz, saj je Marijana skrbela stava, vendar je bil tokrat Janez na Marjanovo srečo na slabšem – ne sme se obriti do novega leta. Najbolj zanimive so Janezove zgodbe ravno iz obdobja, ko je delal za znan priimek Broz. Jovanka mu je nekoč, recimo, naročila medaljone - vsi so jo tako razumeli, medtem ko je ona mislila minjone. Seveda je na koncu obveljala njena … Leta 1980 se je odločil, da gre na svoje, čez devet let pa je stopil v šolske vode.

Na koncu je Janeza prijetno presenetil še ženski pevski zbor njegovih (bivših) sodelavk s pesmijo, plesom in zagnanim mahanjem zastavic, s katerih se je smejal Janezov obraz. Lep sončen dan od Atomik harmonik je v zborovski priredbi za upokojitvene namene zvenel še pozno v noč.