Wikiwiki, res hitro

Že zadnjič smo ugotovili, da človeku, ki na svojo učenost kaj da, danes ni več nujno imeti klasične enciklopedije na knjižni polici – tiste vrste visokih in debelih, pa dragih knjig, zloženih eno ob drugi v monumentalni knjižni spomenik. Vsak, ki ima dostop do spleta, v okence za iskanje po spletu vpiše iskano ime ali pojem in prikaže se mu vrsta zadetkov, med njimi navadno tudi članek o tej zadevi v wikipediji, če ne v slovenščini, pa v enem od svetovnih jezikov. Če, denimo, vpišemo ime našega sodelavca in profesorja Mirana Hladnika, se nam poleg povezave na njegovo spletno stran prikaže tudi wikipedični članek o njem: sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik. Med njegovimi deli pa najdemo tudi članek Wikipedija v izobraževalnem procesu. O teh rečeh je pisal tudi v naših Snovanjih (Wikipedija in Slovenci, 13. aprila 2007), v spletnem članku najdemo več.

»Wikipedija je spletna enciklopedija, mlad globalni projekt, ki teče od leta 2001 (slovenska od leta 2002) in ga s podporo neprofitne fundacije ustvarjajo prostovoljci s celega sveta. Ves čas se razrašča in dopolnjuje s sorodnimi projekti – Wikislovar, Wikiknjige, Wikimedija, Wikinovice in tako dalje – in gradi vedno bolj kompleksen virtualni informacijski univerzum. Wiki je osebno ime maorskih žensk na Novi Zelandiji, v havajščini wikiwiki pomeni 'res hitro', na spletu pa poimenuje program, ki teče na strežnikih in omogoča tudi računalniškim laikom neposredno urejanje spletnih virov in gradnjo spletnih zbirk. Za to početje se v principu ni treba niti prijaviti, vanjo lahko prispeva kdor koli, kar je ob skrbi, ki jo sicer posvečamo varnosti na internetu in komplicirani zaščiti podatkov, videti skrajno neodgovorno in obsojeno na neuspeh. Wikipedija je nekaj, kar je v teoriji nemogoče. Čeprav je zaradi svoje odprte narave dovzetna za netočnosti in vandalizem, ji uspeva informacije oblikovati nepristransko, kompetentno in trajno. Zdi se, da Wikipedija bolj kot druga početja izrablja specifiko interneta in samo na internetu (z izjemo ene nemške izdaje na DVD-plošči) tudi obstaja.«

V nadaljevanju Hladnik izpostavi več wikipedičnih dosežkov in problemov: občutljivost za avtorstvo, odsotnost avtoritete, kooperativnost in kolektivnost, dostopnost, ažurnost in nedokončnost, raznolikosti jezikov, zastonjkarsko delo … »V družbi, kjer ni nobena reč zastonj, kjer je vse mogoče in celo treba finančno ovrednotiti, je Wikipedija prijetna alternativa. Za delo v Wikipedija ni predvidena nikakršna materialna nagrada, ob praksi, da je glavnina prispevkov objavljena pod šiframi, za katerimi ni vedno mogoče najti avtorjevega pravega imena, pa umanjka celo simbolni kapital v obliki družbenega ugleda in vpliva. Navdušenje (strastnost, zavzetost, gorečnost, predanost) so prepoznavno znamenje ljudi, ki jih je pritegnilo sodelovanje v Wikipediji. Brez navdušenja tudi ne bi bilo zastonjkarskega dela. Opojenost s spoznanjem, da participiramo pri nečem novem, da smo nekakšni pionirji alternativnega modela kulture, spodbuja pripravljenost za delo in večjo produktivnost. Novemu mediju dajemo navdušenci prednost pred drugimi načini komunikacije …«

In ne nazadnje: »Wikipedija prinaša izkušnje, ki se zdijo včasih zelo neslovenske: voluntarizem, kooperativnost, manko centralnega arbitra (avtoritete, urednika), zaupanje v dobronamernost in pošteno rabo, optimizem, potrpežljivo odpravljanje vandalizma, sprotno odzivnost, ažurnost, zavest o nedokončnosti znanja in procesualnem značaju informacij. Ni dokončnih in večno veljavnih resnic in definicij, ki bi se jih dalo obvladati v katekizemski maniri vprašanj in razločnih odgovorov. Vsaka nova generacija ima pravico in nalogo, da svet, katerega del je, popiše po svoje, tako da bo ustrezal aktualni kulturni paradigmi. Zato ni treba čakati z objavljanjem do trenutka, ko bodo gesla "dozorela" in ko naj bi bila zbrana in usklajena večina gradiva. Vsega človeškega znanja se nikakor ne da popisati naenkrat in sprijazniti se moramo s postopnim in vztrajnim oblikovanjem, objavljanjem in nenehnim dopolnjevanjem informacij. (Taka je in bo tudi usoda tegale prispevka.) Wikipedija nas uči, da je morda bolj kot nedosegljivi ideal stoodstotno zanesljivih informacij iz delavnic odmaknjenih ekspertov pomemben angažma uporabnikovih kreativnih energij, naše izkušnje in volja do participacije pri enciklopedični odslikavi sveta. Ne gre samo za vednost in znanje, pomembnejše je prizadevanje za sožitje, za blagostanje v družbi, za kvaliteto življenja ali, če se izrazimo malo sentimentalno, za našo srečo.«