Dr. Miran Hladnik, eden od protagonistov Wikipedije na Slovenskem (Foto: Gorazd Kavčič)

Wikiwiki, res hitro

Wikipedija, spletna enciklopedija, globalni projekt, http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija

Že zadnjič smo ugotovili, da človeku, ki na svojo učenost kaj da, danes ni več nujno imeti klasične enciklopedije na knjižni polici – tiste vrste visokih in debelih, pa dragih knjig, zloženih eno ob drugi v monumentalni knjižni spomenik. Vsak, ki ima dostop do spleta, v okence za iskanje po spletu vpiše iskano ime ali pojem in prikaže se mu vrsta zadetkov, med njimi navadno tudi članek o tej zadevi v wikipediji, če ne v slovenščini, pa v enem od svetovnih jezikov. Če, denimo, vpišemo ime našega sodelavca in profesorja Mirana Hladnika, se nam poleg povezave na njegovo spletno stran prikaže tudi wikipedični članek o njem: sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik. Med njegovimi deli pa najdemo tudi članek Wikipedija v izobraževalnem procesu. O teh rečeh je pisal tudi v naših Snovanjih (Wikipedija in Slovenci, 13. aprila 2007), v spletnem članku najdemo več.

»Wikipedija je spletna enciklopedija, mlad globalni projekt, ki teče od leta 2001 (slovenska od leta 2002) in ga s podporo neprofitne fundacije ustvarjajo prostovoljci s celega sveta. Ves čas se razrašča in dopolnjuje s sorodnimi projekti – Wikislovar, Wikiknjige, Wikimedija, Wikinovice in tako dalje – in gradi vedno bolj kompleksen virtualni informacijski univerzum. Wiki je osebno ime maorskih žensk na Novi Zelandiji, v havajščini wikiwiki pomeni 'res hitro', na spletu pa poimenuje program, ki teče na strežnikih in omogoča tudi računalniškim laikom neposredno urejanje spletnih virov in gradnjo spletnih zbirk. Za to početje se v principu ni treba niti prijaviti, vanjo lahko prispeva kdor koli, kar je ob skrbi, ki jo sicer posvečamo varnosti na internetu in komplicirani zaščiti podatkov, videti skrajno neodgovorno in obsojeno na neuspeh. Wikipedija je nekaj, kar je v teoriji nemogoče. Čeprav je zaradi svoje odprte narave dovzetna za netočnosti in vandalizem, ji uspeva informacije oblikovati nepristransko, kompetentno in trajno. Zdi se, da Wikipedija bolj kot druga početja izrablja specifiko interneta in samo na internetu (z izjemo ene nemške izdaje na DVD-plošči) tudi obstaja.«

 

V nadaljevanju Hladnik izpostavi več wikipedičnih dosežkov in problemov: občutljivost za avtorstvo, odsotnost avtoritete, kooperativnost in kolektivnost, dostopnost, ažurnost in nedokončnost, raznolikosti jezikov, zastonjkarsko delo … »V družbi, kjer ni nobena reč zastonj, kjer je vse mogoče in celo treba finančno ovrednotiti, je Wikipedija prijetna alternativa. Za delo v Wikipedija ni predvidena nikakršna materialna nagrada, ob praksi, da je glavnina prispevkov objavljena pod šiframi, za katerimi ni vedno mogoče najti avtorjevega pravega imena, pa umanjka celo simbolni kapital v obliki družbenega ugleda in vpliva. Navdušenje (strastnost, zavzetost, gorečnost, predanost) so prepoznavno znamenje ljudi, ki jih je pritegnilo sodelovanje v Wikipediji. Brez navdušenja tudi ne bi bilo zastonjkarskega dela. Opojenost s spoznanjem, da participiramo pri nečem novem, da smo nekakšni pionirji alternativnega modela kulture, spodbuja pripravljenost za delo in večjo produktivnost. Novemu mediju dajemo navdušenci prednost pred drugimi načini komunikacije …«

In ne nazadnje: »Wikipedija prinaša izkušnje, ki se zdijo včasih zelo neslovenske: voluntarizem, kooperativnost, manko centralnega arbitra (avtoritete, urednika), zaupanje v dobronamernost in pošteno rabo, optimizem, potrpežljivo odpravljanje vandalizma, sprotno odzivnost, ažurnost, zavest o nedokončnosti znanja in procesualnem značaju informacij. Ni dokončnih in večno veljavnih resnic in definicij, ki bi se jih dalo obvladati v katekizemski maniri vprašanj in razločnih odgovorov. Vsaka nova generacija ima pravico in nalogo, da svet, katerega del je, popiše po svoje, tako da bo ustrezal aktualni kulturni paradigmi. Zato ni treba čakati z objavljanjem do trenutka, ko bodo gesla "dozorela" in ko naj bi bila zbrana in usklajena večina gradiva. Vsega človeškega znanja se nikakor ne da popisati naenkrat in sprijazniti se moramo s postopnim in vztrajnim oblikovanjem, objavljanjem in nenehnim dopolnjevanjem informacij. (Taka je in bo tudi usoda tegale prispevka.) Wikipedija nas uči, da je morda bolj kot nedosegljivi ideal stoodstotno zanesljivih informacij iz delavnic odmaknjenih ekspertov pomemben angažma uporabnikovih kreativnih energij, naše izkušnje in volja do participacije pri enciklopedični odslikavi sveta. Ne gre samo za vednost in znanje, pomembnejše je prizadevanje za sožitje, za blagostanje v družbi, za kvaliteto življenja ali, če se izrazimo malo sentimentalno, za našo srečo.«

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 6. april 2008 / 07:00

Kako so v Planini pod Golico včasih živeli

Sedemnajst domačinov je sodelovalo pri pisanju knjižice o življenju v Planini pod Golico nekoč.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:25

Za brata prepisala Sveto pismo

Lucija Rožman je bratu duhovniku Bernardu za novo mašo podarila ročno prepisano Sveto pismo.

Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:12

Poletna noč

Nočna mestna neonska panorama, nad katero se bohotijo magično obarvane meglice, ožarjene z julijsko polno luno ter s hipnotičnimi bliski v daljavi, deluje kot antologijski prizor iz fantazijskega f...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:11

Prevarana Slovenija

»Če upoštevamo oceno francoskega inštituta Crest, je v slovenskih rokah ostalo približno deset tisoč ton orožja, zlasti streliva in minskoeksplozivnih sredstev. V poročilu londonske konference je b...

Nasveti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:10

Počitniški dan

Ladjica drsi po Vrbskem jezeru na krožni vožnji. Z dnevno vozovnico vstopiš in izstopiš na katerikoli postaji. Z Izbranim se odločiva za Ribnico (Reifnitz) in Otok (Maria Wörth). V Ribnici počitniš...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:09

Dekla

»V dopoldanskem času, ko so bili bratje v službi, oče pa je spal, sem lahko smuknila na svobodo. Pogosto sem zavila v knjižnico. Tam je delala neka mlada ženska, Živa po imenu. Spoprijatel...