Juretov zadnji spust

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / sreda, 29. september 2010 / 06:00

Kolo preklinjam samo takrat, ko mi vzame življenje. Ne moje, to mu še ni uspelo. Zasovražim ga, ko vzame življenje nekomu, ki sem ga imel rad.

Jureta sem še ne dolgo nazaj primerjal z norcem, ki počne nekaj, česar jaz nikoli ne bom razumel.

On me je razumel …

In ni mi zameril.

Celo zahvalil se mi je, ker sem edini, ki ga ne podpiram in s tem držim ravnovesje v njegovem početju. Kadar mu ne gre, se spomni na besede, ki sem mu jih pisal, da mu tega pravzaprav ni treba početi, ker ima sina, ima ženo, ima službo, ima prijatelje … Vendar mu to ni vzelo volje. Imel je sinovo slikico na balanci - za nujne primere, za takrat, ko mu je najtežje … na kolesu.

Jure je umrl na kolesu. Seveda je sam kriv. Ne bi smel tako pretiravati s kolesarjenjem …

Prijatelj mi je poslal SMS-sporočilo, da je Jure mrtev, ravno ko sem v odlični družbi na idiličnem kraju poslušal v živo Kranjski oktet, ki je pel mojo najljubšo slovensko pesem Oj, Triglav moj dom, kako si krasan …Veste kako gre besedilo? Pa sem že mislil, da je to navadna »kmečka« pesmica … Ta pesem je velika kot Triglav sam …

Ta pesem je idealna za spomin na Jureta … norca, velikega kot Triglav? Ni norec, samo ekstremist je, ki je živel svoje sanje, četudi so se nam na trenutke zdele otročje. Ni pomembno … Ko nehamo sanjati, nas ni več. Imel sem ga rad predvsem zato, ker je znal odkrito povedati, da se lahko vsi »postavimo na glavo«, a on bo še vedno Jure, ki bo s kolesom zmogel tisto, kar se zdi nemogoče.

Težko mi gredo besede … Še včeraj je bil z nami, danes ga ni … Še včeraj so se nam drgnile balance, dokler ni prestavil v prestavo višje in smo potem samo opazovali njegov izginjajoči hrbet in mišice, ki so bil videti močnejše od jeklenih pletenic. Če to ni brez veze …

Kaj je usoda in kako si dovoli čakati nas, kjer se ji zahoče? Umrl je na Scottu, na gorskem kolesu, brez številke na hrbtu, brez specialke, sam, nekje na makadamu, čeprav je bil človek z asfalta, specialkar, umrl je po svoji krivdi, umrl je sam … Oprostite, ne sam … Umrl je s kolesom, ki je obležal na tistem ovinku. Kolo je nekdo pobral. Jureta so pokrili z belo rjuho. Danes ga bodo pokopali in ga ne bo več … razen v spominu.

Če se spomnim časov, ko sem mu hotel dokazati neumnost njegovega ekstremizma …

Jure je bil odličen kolesar, ne ekstremist. Cestni kolesar, ki je krojil jugoslovanski in slovenski vrh. Več kot sto zmag na najboljših dirkah. V spominu nas, ki odobravamo le olimpijsko kolesarstvo, je bil odličen … in nas, ki nismo marali njegovega ekstremizma … To početje je bilo namenjeno nepoznavalcem, »amaterjem«, publiki, raji, nevednežem … A je rekel: »Stari, jaz lahko le na tak način še ostanem na kolesu …«

Eh, ne morem pisati, preveč sem žalosten … In to jaz, ki sem ga tako blatil povsod, ko je nanesla beseda nanj. In besede so tekle vsakič, ko smo se na kolesu ali ob kolesih pogovarjali o nemogočih mogočih turah. In vsakič, ko je slišal, da sem ga kritiziral, mi je poslal SMS-sporočilo ali pisal na zid Facebooka, da se zahvaljuje za uravnoteženje in mi želi vse najboljše.

Jure, kjerkoli že si …, počakaj še na nas in bomo skupaj prekolesarili še kak krog.

Ne treniraj na skrivaj …

Ne vem, kdaj sem bil nazadnje tako žalosten …

In to zaradi tipa, ki ni nikoli poslušal, ki je šel z glavo skozi zid; z neverjetno hitrostjo v dolino in prav tako na hrib; ki je kolo gnal podnevi in ponoči, v mrazu in vročini - kot bi bila to edina služba na svetu. Zanj je bila in ostala … Zaradi tipa, ki je tlačil tista pedala, da so cvilila pod njegovo močjo, in se ni oziral na nikogar. Niti na Nala, ki bi moral biti največja zavora njegovih norih dejanj … Pa ni bila. Kdo je že rekel, da taki ljudje, kot je Jurko, nikoli ne umrejo v postelji? Jure je doživel več življenjskih spustov kot vzponov, a se jih ni bal. Kolesarskih spustov je bilo nešteto in v njih je užival … verjetno je užival tudi v svojem zadnjem … vse do usodnega ovinka.

Zdaj kolesarji zbiramo prostovoljne denarne prispevke za Nala Robiča. To je kolesarska navada v takih primerih. Kolesarji in vsi, ki ste imeli Jurka radi, se, prosim, pridružite akciji …