V spomin in zahvalo: Dr. Marko Benedik (1940-2010)

Besedilo: Neža Makovec, Rateče
Kategorija: Gorenjska / sreda, 29. september 2010 / 06:00

Dolgoletni župnik v Ratečah in Kranjski Gori

Na praznik Žalostne Matere Božje, v sredo, 15. septembra, smo v Šmartinu pri Kranju pokopali našega dolgoletnega župnika dr. Marka Benedika. Tudi v njegovem življenju ni manjkalo bolečih trenutkov. Zadnjo preizkušnjo, selitev iz župnije po skoraj tridesetih letih in v slabem zdravstvenem stanju, pa mu je Bog prihranil. Preselil ga je k sebi, ko je že vse kazalo, da bo uspešno okreval po težki operaciji srca in zapletih po njej.

Svojo duhovniško pot je začel kot kaplan v Zagorju, Ljubljani in v Domžalah; kot župnik je deloval na Bohinjski Beli in v Ribnem. Leta 1982 pa ga je tedanji nadškof dr. Alojzij Šuštar prosil, da prevzame naši dve župniji, saj je poznal njegovo pridnost in prizadevnost.

Ob njegovem prihodu je bilo stanje na gospodarskem in duhovnem področju obupno.

Brez odlašanja se je lotil obnove. S svojo odločnostjo, vztrajnostjo in trmo je veliko dosegel. Ni prenesel hinavščine in ni imel »dlake na jeziku«, zato se je komu tudi zameril.

Opravljenega je bilo ogromno dela – danes so obnovljene vse cerkvene stavbe od Rateč do Gozd-Martuljka, Kranjska Gora ima kapelo, ki je nimajo niti vsa mestna pokopališča, na župnijskem vrtu sta zgrajeni dve novi stavbi. Večkrat je poudaril, da je vse sad skupnega dela. Pri obnovah je zelo skrbel za ohranjanje kulturne dediščine v naši Dolini – sodelovali so priznani umetniki. Nam so posebno dragoceni mozaiki v kapeli Marije Pomagaj v Tamarju – delo p. Marka Rupnika in njegove ekipe iz centra Aletti ter umetniški križev pot v cerkvi sv. Tomaža v Ratečah - delo kiparja Nikolaja Mašuka.

Letos poleti je, že z bolniške postelje, z vso vnemo skrbel, da je kranjskogorska cerkev ob svoji petstoletnici zasijala v vsej lepoti. Z železno voljo mu je uspelo priti na to slavje neposredno iz bolnišnice na Golniku.

Še pomembnejše pa je njegovo delo na pastoralnem, duhovnem področju. Takoj je k sodelovanju pritegnil laike: ustanovil je župnijski pastoralni svet in Karitas. Uvedel je nedeljske sv. maše tudi v podružnicah, poletne nedeljske maše v kapeli v Tamarju, verouk za vsako župnijo posebej, v postu popoldanski križev pot v Ratečah in v Srednjem Vrhu. Mesečno je obiskoval bolne in ostarele in zanje pripravljal posebna srečanja, pripravljal srečanja zakonskih jubilantov, poleti oratorije za otroke, z navdušenjem vodil svetopisemsko skupino.

Našel čas za sodelovanje z zamejskimi duhovniki na Koroškem in v bližnjih Žabnicah pod Sv. Višarjami. Bil je pobudnik vsakoletnega smučarskega dne slovenskih duhovnikov. Sodeloval je z Rusko patriarhijo ob vsakoletni slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem.

Organiziral je romanja, posebej nepozabna so bila tista v Rim, ki so bila že prava študijska potovanja. Izdal je več knjig, zadnjo letos poleti, ob petstoletnici cerkve v Kranjski Gori.

Že bolnemu in preobremenjenemu z delom je uspelo uresničiti dolgoletno željo: lani je doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Sadovi njegovega neutrudnega dela so neizbrisno zaznamovali naše kraje. Za vse smo mu krajani iskreno hvaležni.

Dopusta ni poznal, spočil se je le pri svojih čebelah. Naj se sedaj spočije pri Bogu.