Cekine za startnine

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / torek, 21. september 2010 / 06:00

Rekreacija je vse bolj popularna. Hoja v hribe, tek in kolesarjenje poleti zagotovo sodijo med najbolj pogoste oblike rekreacije.

Da je rekreacija v porastu, so dokaz tudi rekreativna tekmovanja, ki jih je vedno več in ponekod je na startu tudi več kot tisoč udeležencev. Slednji morajo za nastop seveda plačati startnino, ki je, vsaj tako opažam, vedno bolj pogosto slišana tema. »Plače so nam znižali, paziti moram na vsak evro, zato ne grem več na vse rekreativne teke. Grem na tistega, kjer je startnina še znosna in kjer imam kaj možnosti za dobro uvrstitev,« so bile besede gospoda, ki povedo veliko.

Višine startnin se razlikujejo. Ponekod se tudi nekaj višje zdijo sprejemljive, če vemo, da gre za logistično zahtevnejše tekmovanje. Spet drugje organizatorji pretiravajo. Če je potrebno za startnino plačati tudi po nekaj deset evrov, je takšnih, ki razmišljajo podobno kot prej omenjeni gospod, gotovo veliko. Zanimivo in hkrati nerazumljivo pa je, da so startnine na večini tekem narasle z uvedbo evra. Ko smo imeli še tolar, je bila startnina za odraslega na tekaških rekreativnih tekmovanjih okrog 1500 tolarjev, pa tudi manj. Danes je le še redko kje po deset evrov. Na večini tekmovanj je krepko nad tem zneskom. Za startnino udeleženec ponavadi dobi spominsko darilo, pogosto je to majica, in bon za hrano, pijačo. Tistim, ki veliko tekmujejo, se majic v omarah kmalu nabere toliko, da vseh niti ne nosijo več, zato bi jim bilo verjetno vseeno, če bi bilo tekmovanje brez majic in z nižjo startnino. V tej smeri razmišlja tudi Janez Ferlic, vodja Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih. Na tekih za Gorenjski pokal je letos startnina deset evrov, torej med nižjimi. Dejstvo je, da organizacija tekme stane in vedno težje je dobiti ljudi, ki bi pri organizaciji delali zastonj. Stroški so tudi drugje, kot je na primer zdravniška služba, zapora cest, … Res je tudi, da organizatorji ponavadi večino stroškov pokrijejo s pomočjo sponzorjev. Startnine so torej, ne seveda povsod, le še za zraven. Pa to niti ni moteče, če bi bile v mejah normalnega. Ni pa logično, da je bila na isti tekmi pred uvedbo evra startnina 1500 tolarjev, sedaj pa je 15 evrov. Startnina je v tem primeru (takšnih tekem je veliko) torej poskočila za kar okrog 150 odstotkov, kot pa potrjuje tudi Ferlic, stroški organizacije še zdaleč niso toliko višji.

Prav je, da z organizacijo prireditve, ki ni lahek zalogaj in terja veliko dela, nekaj ostane tudi organizatorjem. Večinoma gre za športna društva, klube, ki se trudijo tekom celega leta in dobiček s tekmovanja vložijo v izboljšanje pogojev za šport v kraju. A kaj ko imajo takšni ponavadi še najnižje startnine. So pa žal tudi takšni, ki že v startu gledajo samo na zaslužek. Imejte v mislih tudi rekreativce. Startnina, stroški prevoza, še kakšna pijača, nanese. Če pa jih na tekmo pride več iz družine, so te številke še toliko višje. Vedno več bo takih, ki bodo izbirali tekme tudi po kriteriju startnine. In manj tekmovalcev za organizatorje pomeni tudi manjši zaslužek.