V parku je igral trio, ki je nekoliko spominjal na kranjski band Slutnja poletja. Zala Julija jim je v kovček namenila 5 grivnov in fantje so jo povabili k fotografiranju.

Park za Zofko, najlepšo na svetu

Z nekaj "kozmetike" bi bil tudi park Sofiyivka lep tako kot Sofia, kateri v čast je bil zgrajen.

Za čuda smo v naši mali sobici kar dobro spali. Z Aljažem sva se prva »pobrala« na teraso na kavo, on študirat nekaj za njegov doktorat, jaz urejati zapiske o potovanju. Ne, nobenega zajtrka, »hotelsko hrano« smo tokrat raje previdno preskočili. Mesto je bolj ali manj v ne preveč dobrem stanju. Precej umazano in mestoma kar nekoliko kaotično, čeprav na cesti ni bilo gneče. Na neke vrste trgu, kjer nas je v vsej svoji visokosti ob pogledu navzgor pričakal Leninov spomenik, smo o parku Sofiyivka povprašali tamkajšnje delavce. Najbolj zgovoren (očitno je bil šef) je bil delavec v copatih in s kavbojskim klobukom na glavi. Da ne moremo zgrešit, je bilo rečeno … O.K. Kupimo še nekakšne piroške, za katere se je pozneje izkazalo, da so bili neke vrste minimalni hot dogi.

Park Sofiyivka, biser Ukrajine, kot smo prebrali v turistični brošuri. Menda je bil park v tekmovanju »7 čudes Ukrajine« izbran na drugo mesto. Ah, ne ga srat'. Park se razprostira na kar 170 hektarih. Zgodba o njegovem nastanku konec 18. stoletja govori o zelo lepi in inteligentni ženski Sofiji Vitt-Potocki. Svet že vse od trojanske Helene ni videl lepše, trdijo Ukrajinci. Rodila se je v revni grški družini v Turčiji. Že v mladih letih je bila prodana v tako imenovano Poljsko misijo, kjer se je učila tudi diplomacije. Z družino Vitt se je preselila v Rusijo, kjer je bila vseskozi v kontaktu s cesarico Katarino drugo. Pri 38 letih se je poročila s poljskim magnatom Potockim. Z njim sta pogosto hodila na posestvo v Uman, kjer je mož svoji lepi ženi za darilo postavil velik park, v katerem je dal urediti tudi skalnate gmote, jame in številna jezerca, otočke sredi njih, številne male slapove, mostičke … Vse to naj bi Sofio spominjalo na Grčijo. Ob potkah je celo kup nekih malih kipov grških filozofov in bogov. Park naj bi bil neke vrste spomenik njeni izjemni lepoti. Ampak, glede na to, da smo že videli nekaj takih parkov po zahodni Evropi, ta ni bil nič posebnega. Zasnova je odlična, a bi park bil v prvi vrsti lahko bolje urejen, a je njegovim skrbnikom očitno primanjkuje denarja za to. So pa v gornjem delu parka, kjer se je bilo moč po jezercu voziti s pedalini, navdušili s ponudbo »štantov«, kjer se je prodajalo marsikaj …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / nedelja, 9. september 2018 / 21:21

Donirali so v inkubator za nedonošenčke

Enoti intenzivne nege in terapije novorojenčkov Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana je Krka, tovarna zdravil, podarila inkubator za nedonošenčke. »V Sloveniji se...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...