Otroci so ob japonskih kamišibaj predstavah uživali.

Gostili japonske kamišibajkarje

V kranjskem kulturnem centru Krice krace so si otroci ogledali kamišibaj predstave v japonščini.

Kranj – V otroškem kulturnem centru Krice krace v Kranju so minuli petek gostili japonske kamišibajkarje na čelu s predsednico mednarodnega združenja kamišibaja IKAJA Kyoko Sakai, ki so se udeležili svetovnega simpozija kamišibaja v Ljubljani. Gostje iz Japonske so okoli 75 učencem nižjih razredov z OŠ Staneta Žagarja in OŠ Simona Jenka Center uprizorili štiri kamišibaj predstave v japonščini. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru, ki je vse bolj razširjena tudi v Sloveniji. »Kamišibaj predstave sva že gledali, vendar jih niso igrali Japonci. Zanimiv se nama je zdel tudi njihov jezik,« sta ugotavljali Sara Strajnar in Ester Strgaršek, drugošolki z Žagarjeve šole.

»Otroci so z navdušenjem gledali naše kamišibaj predstave in to nas je zelo razveselilo,« je bila zadovoljna Kyoko Sakai. »Zelo smo počaščeni ob obisku na tako visokem nivoju. Videli smo lahko pravo tradicionalno japonsko obliko pripovedovanja zgodb in njihove ilustracije ter slišali njihov melodičen jezik,« je poudarila Jadranka Završnik iz kulturnega centra Krice Krace, ki je tudi članica slovenskega društva kamišibaj. Gostom je povedala, da je kamišibaj v Sloveniji, kjer je prisoten pet let, vse bolj priljubljen: »Gre za duhovni prenos zgodbe in je res lepo sprejet.« Vzhičeni so bili tudi ob novici, da so slovenski kamišibajkarji minulo sredo ves dan igrali kamišibaj – z željo, da se vpišejo v Guinnessovo knjigo rekordov. Ali jim je to uspelo, še ni znano, sicer pa so uprizorili 775 predstav, ki si jih je ogledalo več kot 35 tisoč gledalcev.

Japonsko delegacijo je v Krice kracah pozdravil tudi kranjski podžupan Boris Vehovec. Gostom so postregli s potico, sirovim burekom in zelenjavno enolončnico. Ogledali so si tudi stari del Kranja, ki se jim je zdel še lepši kot Ljubljana, in se nato v družbi predsednika Društva kamišibaj Slovenije Roka Glavana odpravili še na Bled. Nad lepotami Slovenije so bili navdušeni, zato se želijo k nam še vrniti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 22. november 2015 / 10:19

Več kulturnih prireditev v telovadnici žabniške šole

V anketi je sodelovalo 90 prebivalcev Žabnice. Sodelujoče smo vprašali, ali si želijo več kulturnih prireditev v njihovem kraju, npr. takšnih, kot je bila konec maja v telovadnici Osnovne šole Žabn...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / četrtek, 13. december 2012 / 07:00

Dobrodelni veseli december

Vikend na Gorenjskem je po družabni plati minil v znamenju številnih dobrodelnih prireditev in koncertov, s katerimi so poskrbeli, da december ne bo le snežen, ampak tudi vesel - žarek upanja je posve...

Splošno / četrtek, 13. december 2012 / 07:00

Anketa: Odpoklic poslancev in županov

V svežnju predlogov vladne stranke SDS za reformo političnega sistema je tudi možnost predčasnega odpoklica poslanca ali župana. Kaj menite o tem?

Zanimivosti / četrtek, 13. december 2012 / 07:00

V Petrovčevi hiši na ogled jaslice

Cerklje - V Petrovčevi hiši so v četrtek odprli razstavo jaslic, ki so jo poimenovali Jaslična vas. Sodeluje enajst avtorjev z enaindvajsetimi jasličnimi postavitvami: Pavel Korb...

GG Plus / četrtek, 13. december 2012 / 07:00

Mali obrazi velikega Triglava

Športni klubi se med seboj najbolj ločijo po navijačih, čeprav številni niso takega mnenja. Pa vendar, vsi tisti, ki spremljajo zgodovino skozi cel razvoj kluba, vedno znova ugotavljajo, da je klub vr...

Nasveti / četrtek, 13. december 2012 / 07:00

Poljub pod belo omelo

Lepo okrašena s pisanim trakom in obešena nad vhodnimi vrati je bela omela čudovit božičnonovoletni okrasek. No, in še mnogo več kot to. Že stoletja, celo tisočletja, velja za mogočen simbol sprave in...