Otroci so ob japonskih kamišibaj predstavah uživali.

Gostili japonske kamišibajkarje

V kranjskem kulturnem centru Krice krace so si otroci ogledali kamišibaj predstave v japonščini.

Kranj – V otroškem kulturnem centru Krice krace v Kranju so minuli petek gostili japonske kamišibajkarje na čelu s predsednico mednarodnega združenja kamišibaja IKAJA Kyoko Sakai, ki so se udeležili svetovnega simpozija kamišibaja v Ljubljani. Gostje iz Japonske so okoli 75 učencem nižjih razredov z OŠ Staneta Žagarja in OŠ Simona Jenka Center uprizorili štiri kamišibaj predstave v japonščini. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru, ki je vse bolj razširjena tudi v Sloveniji. »Kamišibaj predstave sva že gledali, vendar jih niso igrali Japonci. Zanimiv se nama je zdel tudi njihov jezik,« sta ugotavljali Sara Strajnar in Ester Strgaršek, drugošolki z Žagarjeve šole.

»Otroci so z navdušenjem gledali naše kamišibaj predstave in to nas je zelo razveselilo,« je bila zadovoljna Kyoko Sakai. »Zelo smo počaščeni ob obisku na tako visokem nivoju. Videli smo lahko pravo tradicionalno japonsko obliko pripovedovanja zgodb in njihove ilustracije ter slišali njihov melodičen jezik,« je poudarila Jadranka Završnik iz kulturnega centra Krice Krace, ki je tudi članica slovenskega društva kamišibaj. Gostom je povedala, da je kamišibaj v Sloveniji, kjer je prisoten pet let, vse bolj priljubljen: »Gre za duhovni prenos zgodbe in je res lepo sprejet.« Vzhičeni so bili tudi ob novici, da so slovenski kamišibajkarji minulo sredo ves dan igrali kamišibaj – z željo, da se vpišejo v Guinnessovo knjigo rekordov. Ali jim je to uspelo, še ni znano, sicer pa so uprizorili 775 predstav, ki si jih je ogledalo več kot 35 tisoč gledalcev.

Japonsko delegacijo je v Krice kracah pozdravil tudi kranjski podžupan Boris Vehovec. Gostom so postregli s potico, sirovim burekom in zelenjavno enolončnico. Ogledali so si tudi stari del Kranja, ki se jim je zdel še lepši kot Ljubljana, in se nato v družbi predsednika Društva kamišibaj Slovenije Roka Glavana odpravili še na Bled. Nad lepotami Slovenije so bili navdušeni, zato se želijo k nam še vrniti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Volitve 2019 / / 09:05

Zadnikar napovedal uravnotežen razvoj

Tržič – Drago Zadnikar je bil od leta 2007 do 2017 direktor tržiške občinske uprave, kjer je, kot je poudaril, pridobil izkušnje vodenja, predvsem pa reševanja potreb občanov. S tega delovnega mest...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sobota, 14. september 2019 / 11:54

Pogovorni večer z Meri Bozovičar

Škofja Loka – Muzejsko društvo Škofja Loka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, 18. septembra, ob 19. uri v Miheličevi galeriji v Kašči. Gostja večera bo Meri Bozovičar, avtorica nedavno izdane...

Razvedrilo / sobota, 14. september 2019 / 11:53

Rekvijem za klavir

Francoski fotograf Romain Thiery se v okviru festivala Pianopolis, ki se danes začenja v kranjskem Stolpu Škrlovec, predstavlja s fotografsko razstavo Rekviem za klavirje. Fotografije klavirjev v zapu...

GG Plus / sobota, 14. september 2019 / 11:52

S šolo ni nihče povsem zadovoljen

Kakšno šolo želijo starši, je bil naslov pogovornega večera v Preddvoru, gosta pa dva predstavnika sveta staršev in ena učiteljica. Dvorano, kjer bi pričakovali večino staršev šolskih otrok, so napoln...

Slovenija / sobota, 14. september 2019 / 11:51

Avstrijci drugič odlikovali Lovra Sodjo

Pretekli teden je avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Sigrid Berka v imenu predsednika Republike Avstrije Aleksandra Van del Bellna z visokim avstrijskim odlikovanjem zlatim častnim znakom za...

Slovenija / sobota, 14. september 2019 / 11:50

Meje proti revnim

Vloga meja se spreminja. V komunističnih državah so meje preprečevale državljanom izhod iz države. Danes pa imajo v državah bogatega Zahoda meje predvsem to funkcijo, da onemogočajo vstop revnih pribe...