Rateška noša v Kanalski dolini

Na razstavi Identiteta in folklora v tradicionalnih nošah ob tromeji v Beneški palači v Naborjetu/ Malborghetto v Kanalski dolini v Italiji je predstavljena tudi noša iz Rateč.

Razstavo v znameniti zgodovinsko zaščiteni in obnovljeni Beneški palači sredi Naborjeta/Malborghetto v Kanalski dolini v Italiji, v kateri je vzorno urejen etnografski muzej, so skupaj pripravili krajevne oblasti, Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev/Ugovizza, kulturno društvo Nemcev, živečih v Kanalski dolini, folklorni skupini iz Rezije in Bovca, muzej iz Modrinje vasi/Moederndorf iz Ziljske doline na Koroškem in Kajžnkova hiša iz Rateč, v kateri je Gornjesavski muzej z Jesenic leta 2006 postavil etnološko zbirko, ki vsestransko predstavlja zgodovino Rateč. Tako je nastala razstava o nošah in tudi navadah v krajih okrog stičišča treh držav in treh kultur: slovenske, italijanske in nemške. Razstava bo odprta do 10. oktobra vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10.30 in 12.30 in med 15. in 18. uro. Na razstavo opozarjajo tudi velike fotografije na pročelju palače.

Razstavo so v soboto zvečer odprli župan občine Naborjet Aleksander Oman, ki je goste nagovoril v italijanščini in slovenščini, izredni komisar gorske skupnosti Gianni Verona in dolgoletni učitelj na ljudskih šolah v Kanalski dolini Raimondo Domenig. K uspešni organizaciji razstave pa je veliko prispeval tudi predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika za kanalsko dolino Rudi Bartaloth.

»Z razstavo želimo prikazati razlike in sličnosti med nošami iz krajev, ki se danes nahajajo v Italiji, v Sloveniji in v Avstriji. Izbrane so noše in obleke, ki prikazujejo tudi obrtniške spretnosti preteklih generacij in vplive časa, v katerem so nastajale in se ohranile do danes. Posebnosti noš iz Ukev dokazujejo, da sodijo v družino slovenskih narodnih noš. Svojo povezanost s slovenskimi narodnimi nošami naj bi dokazovale tudi noše iz okolice Žabnic,« je povedal Rudi Bartaloth.

Ratečani so na razstavi vzorno uredili svoj prostor. Za sobotno odprtje se je v rateško nošo oblekla Ratečanka Erika Kavalar, ki je po izobrazbi etnologinja. »Nošo, v katero sem se oblekla, so uporabljali v bolj slovesnih trenutkih. Izdelana je iz toplejšega in debelejšega materiala, saj je v Ratečah dolga zima. Že Josip Lavtižar je zapisal, da so Rateče kranjska Sibirija,« je povedala Erika. Zdenka Torkar-Tahir iz Gornjesavskega muzeja, ki je sodelovala pri nastajanju razstave, je vključila v razstavo še primera starejše praznične in delovne ženske noše vključno z ruto in zavijačko, nekatere dele moške noše in obutev, med katero so posebej zanimivi rateški »žoki« (copati), cokle in nad sto let stare čevlje za rateško nošo. Zdenka Torkar-Tahir je povedala, da bi podobno razstavo lahko organizirali tudi v Kajžnkovi hiši v Ratečah in v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori, v kateri je Gornjesavski muzej že v osemdesetih letih uredil etnografski muzej.