Opazil jo je takoj

Štiriintridesetletni Tomaž Okorn je doma s Suhe pri Škofji Loki, njegova Romana Sovinec pa prihaja iz Stare Loke. Romana je nekaj let starejša, ravno toliko, kolikor se s Tomažem poznata – štiri leta. Ujeli smo ju tik pred odhodom na poročno potovanje. Pri tem, kam se bosta odpravila (oziroma odpravili), sta precej spontana. Njuna dveinpolletna hčerka Julija namreč navija za Korziko.

Spoznala sta se pravzaprav na Tomaževem delovnem mestu. On je komercialist stavbnega pohištva, ona programerka. »Delal sem v prodajnem salonu in je prišla na obisk h kolegici,« pove Tomaž. Opazil jo je takoj, za spoznavanje sta si vzela čas in na koncu ugotovila, da sta prava drug za drugega, ter se odločila za poroko.

Za poročni mesec sta izbrala prvo septembrsko soboto. Vreme jima je postreglo tudi z dežjem, a to ni pokvarilo razpoloženja. Civilno sta se poročila na Mestnem trgu v Škofji Loki, cerkveno pa v Crngrobu. Ko so prispeli pred cerkev v Crngrob, se je dež ravno zlil, pripoveduje ženin, na večerjo pa so se odpravili na Sv. Andreja. Ob njunem prazniku je z njima tako zvečer praznovalo okoli štirideset povabljenih, tete in strici, za prijatelje pa pripravljata piknik.

O poroki sta razmišljala že lep čas, ko pa smo ju povprašali, ali je bilo obdobje priprav nanjo stresno, nam je Tomaž zaupal, da je mislil, da bo huje. Same priprave so obveznost, vendar ko je prišel dan dogajanja, ko so se začeli obredi, se je za par vse skupaj sprostilo. »Mislil sem tudi, da bom imel večjo tremo,« se je še dopolnil.

Izbiranje obleke za nevesto je lahko nekaj najtežjega, vendar je Romana dobila točno to, kar si je želela. Zraven se je odločila za šopek iz vrtnic. »Po moje, šampanjske barve,« je po kratkem premisleku smeje prišepnil Tomaž, poročna oblačila pa je obema oblikovala njegova sestra Tadeja.