V spomin: Iztok Kavčič (27.2.1952 - 17.8.2010)

Besedilo: Milan Sagadin
Kategorija: Šport / ponedeljek, 30. avgust 2010 / 06:00

Minuli teden smo številni prijatelji in znanci pretreseni izvedeli, da nekdanjega izjemnega kranjskega športnika Iztoka Kavčiča ni več med nami, da ga ne bomo več srečevali na njegovih kolesarskih poteh in da se ne bo več prismejal na stadion, kjer nas je – veterane – večkrat obiskal in se pošalil na račun naših (in svojih) let.

Ko se je leta 1969 iz Splita, kjer se je začel ukvarjati z atletiko, preselil v Kranj, se je v AK Triglav odprlo novo poglavje teka na srednje proge. Tekači, ki smo trenirali z njim, smo hitro spoznali, da je to tekmovalec, kakršnega v Kranju (in verjetno tudi v Sloveniji) še ni bilo. Odlikovali so ga peresno lahek korak, neverjetna vzdržljivost v hitrosti in naostren tekmovalni duh, tako da že kot mladinec v Sloveniji tudi med člani ni imel konkurence. Leta 1971 je bil že član državne reprezentance v štafeti 4 x 400 m in v teku na 800 m, istega leta je postal mladinski balkanski prvak v teku na 800 m. V Jugoslaviji mu je bil kos le kasnejši evropski rekorder in prvak Luciano Sušanj. Rezultati 48,4 na 400 m leta 1973, 1:49,3 na 800 m leta 1972 in 2:23,8 na 1000 m leta 1971 so še danes vsega spoštovanja vredni – takrat pa doseženi na peščenih stezah, brez specialne prehrane, brez posebnih metod treninga, brez športne medicine, brez privilegijev v šoli – zgolj z neverjetno vztrajnostjo in trdim treningom. Rezultat na 1000 m je že 39 let tudi nedosežen državni mladinski rekord! Leta 1973 je prenehal tekmovati. Kot profesor telesne kulture je delo nadaljeval v vlogi poklicnega trenerja in v osmih letih vzgojil številne odlične tekače. Po končani atletski karieri se je posvetil tudi svoji drugi veliki ljubezni – glasbi, dokler ga ni leta 2001 presenetil hud srčni infarkt (kot je sam priznal - zaradi pretiranega kajenja). S trdim, doslednim in strokovnim delom si je v celoti opomogel. V tem obdobju se je v okviru poinfarktne rehabilitacije navdušil za kolesarstvo. Organiziral je večjo skupino kolesarskih navdušencev in pripravljal daljše kolesarske ture po Sloveniji, tako da je do jeseni leta 2007 lahko zabeležil že 50 tisoč prevoženih kilometrov. Takrat pa ga je usodno zaznamovala huda prometna nesreča – zbil ga je objesten vinjen voznik. Do pomladi 2008 se je s pomočjo svoje nezlomljive volje in samodiscipline domala »dvignil od mrtvih«. Vendar popolna rehabilitacija tokrat ni bila več mogoča – če bi bila, bi jo Iztok uresničil.

V tej svoji zadnji tekmi je tekel Iztok prvo predajo in nam preostalim tekačem ne bo mogel več pomagati – razen s svojim zgledom neverjetno vztrajnega borca in tovariša, ki je vedno znal strniti in ohrabriti ekipo.