Aleš Homovec / Foto: Gorazd Kavčič

Kako prožno je naše ožilje

Novembra so naši bralci v Hiši zdravja prisluhnili zanimivemu predavanju o zgodnjem odkrivanju in preventivi pred srčno-žilnimi boleznimi ter o metodi meritev arterijskega ožilja, po kateri hitro in neboleče dobimo izvid in oceno tveganja za srčno-žilne bolezni. O tem so spregovorili trije strokovnjaki, obiskovalcem pa so prikazali tudi, kako potekajo meritve.

Predavatelji v Hiši zdravja so odgovarjali na konkretna vprašanja slušateljev in jih povabili k meritvam, ki jih izvajajo v Ljubljani, nanje pa se je mogoče prijaviti na brezplačno telefonsko številko 080 16 61 ali na elektronski naslov trgovina@calivita.si.

Po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije lahko dnevno zaužijemo do trideset odstotkov vseh kalorij iz maščob, in sicer do 13 odstotkov enkrat nenasičenih (olivno olje), do deset odstotkov nasičenih (mast, maslo, mleko), do sedem odstotkov večkrat nenasičenih (ribe, rastlinska olja) in le do odstotka transmaščob, ki nastanejo pri segrevanju rastlinskih olj.

Da je zdrava hrana tista, ki jo radi jemo, se po njej odlično počutimo in se enako počutijo tudi naše arterije, je zbranim v avli Gorenjskega glasa povedal prehranski strokovnjak Aleš Homovec. Človeški geni se od pradavnine niso dosti spremenili, hrana, ki jo uživamo, pa zelo. Danes jemo vse več industrijsko predelane hrane, prepričujejo nas k uživanju »light« hrane, ki so ji odvzete maščobe. Ob tem pa je vse več debelosti in bolezni, med katerimi so tudi rak in srčno-žilne bolezni. Zaradi slednjih vse več ljudi doživi srčni infarkt ali možgansko kap, v Sloveniji menda vsako uro ena oseba.

Po krivici obsojene maščobe

Aleš Homovec pravi, da so maščobe »obesili« v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko jih je neka študija povezala s srčno-žilnimi boleznimi. Obsodili so zlasti živalske maščobe, namesto njih pa priporočili rastlinske, češ da so bolj zdrave. Maslo je tedaj nadomestila margarina, mast pa rafinirana rastlinska olja. Kasnejše raziskave so pokazale, da le niso vsega krive maščobe, če jih uživamo po pameti in v pravem razmerju. Te so po besedah prehranskega strokovnjaka potrebne, ker vsebujejo življenjsko pomembne maščobne kisline, povečujejo energijsko gostoto hrane, pospešujejo absorbcijo v maščobah topnih vitaminov in povečujejo nasitno vrednost hrane. Poznamo nasičene, nenasičene, enkrat nenasičene in transmaščobe. Pri izbiri vrste in določanju količine zaužitih maščob je treba biti zmeren, kar pa tako ali tako velja za večino stvari v življenju. Po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije lahko dnevno zaužijemo do trideset odstotkov vseh kalorij iz maščob, in sicer do 13 odstotkov enkrat nenasičenih (olivno olje), do deset odstotkov nasičenih (mast, maslo, mleko), do sedem odstotkov večkrat nenasičenih (ribe, rastlinska olja) in le do odstotka transmaščob, ki nastanejo pri segrevanju rastlinskih olj.

Katere maščobe ščitijo srce

O nasičenih maščobnih kislinah, ki jih najdemo pred­vsem v maščobah živalskega izvora (maslo, govedina, jajca, siri), in tudi rastlinskega izvora (kakav, kokosovo maslo, čokolada) nismo slišali nič slabega. Njihov učinek je nevtralen, v krvi dvigujejo tako dober kot slab holesterol. Pri uživanju maščob je pomembno tudi pravo razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Omega-3 najdemo v ribah, lahko so tudi rastlinskega izvira (solata, zelje, čebula), omega-6 pa v sončničnem, sojinem, koruznem olju in rastlinski margarini. V prehrani naj bi dajali prednost omega-3 maščobnim kislinam pred omega-6, to nas bo obvarovalo nastajanja krvnih strdkov in bo varovalo naše srce, smo slišali na predavanju. Tako naj denimo sončnično ali bučno olje uporabljamo bolj kot začimbo, olivno, ribje in laneno pa nekoliko radodarneje, brez večje škode za naše zdravje. Trans maščob, ki nastanejo z indus­trijskim utrjevanjem nenasičenih maščob z vodikom, ki naredi tekoče maščobe bolj čvrste, pa se raje izogibajmo. Spremenjene maščobe so škodljive za srce in lahko v skrajnem primeru povečajo tveganje za nastanek raka. Te so v pečenem krompirčku, v čipsu, v sladicah (keksih), v listnatem testu, v nekaterih vrstah margarine in maščobah za cvrtje.

Po pol stoletja raziskav sicer še ni jasnega odgovora, katere maščobe najbolj ščitijo srce. Izvemo, da najverjetneje majhne količine omega-3 maščobnih kislin zmanjšujejo tveganje za nenadni srčni infarkt, ker stabilizirajo srčni utrip in zavirajo nastanek krvnih strdkov. Na drugi strani pa so večkrat nenasičene maščobe zelo občutljive na oksidacijo, kar lahko pomeni, da spodbujajo na­stanek arterioskleroze. Tako gre verjetno najbolj zaupati enostavnim nenasičenim maščobnim kislinam, ki so stabilne in nimajo niti v velikih količinah stranskih učinkov.

Prosti radikali in antioksidanti

Dr. Nikola Lakić, kardiovaskularni kirurg iz Kliničnega centra v Ljubljani, ki se dnevno srečuje s pojavom arterioskleroze, nam pove, da se ta pojavlja že celo pri dojenčkih. Slušatelji so z zanimanjem prisluhnili njegovemu duhovitemu predavanju o človeškem zdravju in o tem, kako lahko nanj vplivamo sami, vmes pa je vpletal tudi razmišljanja o slovenskem zdravstvenem sistemu. Ko govori o človeškem zdravju, pojasni, da nanj vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki. Na nekatere od njih ne moremo vplivati, z nekaterimi pa lahko gradimo svoje optimalno zdravje. Tako velik pomen pripisuje redni telesni dejavnosti, pozitivnemu razmišljanju, primernemu vsakodnevnemu počitku in uravnoteženi prehrani, pri slednji pa tudi prehranskim dodatkom. Razloži presnovne procese, pri katerih nastajajo snovi, imenovane prosti radikali. Te destabilizirajo molekule in škodujejo organizmu. Slednji ima sicer razvite obrambne mehanizme, a presežek prostih radikalov prispeva k nastanku bolezni in prezgodnjemu staranju. Proti temu se zaščitimo z uravnoteženo prehrano, pomaga pa tudi redno jemanje prehranskih dopolnil (vitaminskih kompleksov in antioksidantov).

Antioksidanti delujejo tako, da se hitro vežejo na proste radikale in tako preprečijo, da bi se nanje vezali kisik ali druge škodljive snovi, ter tako preprečujejo oksidacijo celic. Najpomembnejši antioksidanti so vitamini C, E, provitamin A, selen, cink in še nekateri, denimo koencim Q10. Vitamin C je zelo vsestranski in eden najpomembnejših antioksidantov: ima pozitiven vpliv na imunski sistem, nadzoruje raven krvnega sladkorja, preprečuje kopičenje holesterola v žilnih stenah, izboljšuje delovanje pljuč in črevesja, ščiti kolagenska vlakna in oči, pomaga zmanj­ševati stres. Antioksidante najdemo v običajni raznovrstni prehrani: vitamin A v korenju, paradižniku, jajcih, ribjem olju, mleku, rumenem sadju in zelenjavi ter zeleni zelenjavi; vitamin C v borovnicah, ribezu, agrumih, meloni, kiviju, jagodah, ananasu in ostalem sadju, peteršilju, ohrovtu, cvetači, paradižniku, špinači, papriki in ostali zelenjavi; vitamin E v hladno stiskanih rastlinskih oljih, oreščkih, otrobih, žitih, stročnicah, špinači; selen v žitaricah, ribah in morskih sadežih, jajcih in mesu ter mleku. Antioksidante najdemo tudi v prehranskih dopolnilih, ki lahko vsebujejo sintetizirane vitamine ali pa naravne izvlečke, ki vsebujejo vitamine. Dr. Lakić jih priporoča in jih tudi sam uživa.

Ob obolenjih srca in ožilja, s katerimi se srečuje pri svojem vsakdanjem zdravniškem delu, pa omenja različne diagnostične metode, ki pokažejo stanje našega ožilja. V Hiši zdrav­ja Gorenjskega glasa smo imeli priložnost spoznati neinvazivno metodo meritev arterijskega ožilja z arteriografom, ki nam lahko hitro in neboleče pokaže, kakšno je naše ožilje in ali obstaja tveganje, da zbolimo za srčno-žilnimi boleznimi.

Prožnost (ali togost) naših žil

Arteriograf preiskuje »arterijsko življenjsko dobo« oziroma togost arterij, ki se povečuje s staranjem. Je naše ožilje »staro« toliko kot mi sami, je dovolj prožno ali pa nam naraščanje togosti našega ožilja sporoča, da je čas za ukrepanje? Ocena tveganja nas lahko spodbudi k spremembam, ki vodijo k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Če pa rezultati meritev pokažejo odstopanja od normalnih ravni, pa je pametno čim prej obiskati osebnega zdravnika.

Kako potekajo meritve, nam je razložil Graziano Sluga. Pacient med meritvijo leži, meritve pa olajša, če pred tem pije vodo. Rezultati meritev se izpisujejo na računalniškem ekranu, po pregledu pa pacient arteriogram lahko takoj dobi v papirnati ali elektronski obliki. Arteriograf meri spremembe krvnega tlaka arterij v določenih časovnih razmikih, nam pojasni Graziano Sluga. Ko se srce krči, požene kri v arterijo, kar povzroči valove. Val se premika s tem večjo hitrostjo, čim bolj toga je stena arterije. Z računalniško obdelavo izmerjenih vrednosti dobimo rezultat centralnega tlaka v aorti (s pravočasno diagnostiko lahko pripomore k preprečevanju možganske ali srčne kapi), hitrost pulznega vala v aorti (informacija o prožnosti aorte in o morebitnih spremembah, ki jih je povzročilo poapnenje žil) in endotelno funkcijo žilnega sistema (pod kakšnim stresom so naše žile).

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / četrtek, 23. julij 2015 / 13:49

V gorah še varnejši

Planinsko društvo Škofja Loka je v planinski koči na Lubniku in Blegošu namestilo avtomatska defibrilatorja, s čimer želijo obiskovalcem obeh točk zagotoviti večjo varnost na planinskih poteh.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 23. avgust 2020 / 13:45

Tudi v Špitalu živijo Slovenci

Prav gotovo marsikdo pri nas ne ve, da živijo Slovenci tudi v Špitalu ob Dravi, v mestu, ki leži ob tej reki slabih štirideset kilometrov severozahodno nad Beljakom. Desetletja po drugi svetovni vo...

GG Plus / nedelja, 23. avgust 2020 / 13:42

Vitalna vzgoja

Vitalna vzgoja je izjemno pomembna za zdrav duševni razvoj vsakega otroka, vendar se pri nas o njej niti ne govori in se z njo sistematično ne ukvarjamo. Tudi človekova vitalna plat naj bi bila zdr...

Kultura / nedelja, 23. avgust 2020 / 13:39

Ko se čas ustavi, se mi ne

V vseh galerijskih prostorih Layerjeve hiše se s kar enajstimi projekti predstavlja mednarodno priznana kranjska umetnica kolaža Maruša Štibelj.

GG Plus / nedelja, 23. avgust 2020 / 13:39

Visoška kronika

»Živeli smo divje življenje. Vojskovali smo se za vero, pa vere ni bilo ne v cesarskih ne v švedskih vrstah. Gorje mu, kdor je prišel pod naše orožje! Človeško življenje ni veljalo več kakor jabolk...

Nasveti / nedelja, 23. avgust 2020 / 13:36

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)