Rakete v smeri zahod

Po nekdanjem raketnem izstrelišču, zdaj muzeju, vodijo bivši oficirji, nekoč zaposleni v tej bazi. Jasno po rusko oziroma ukrajinsko.

Nekoliko proč od mesta Pervomaisk, katerega ime je očitno ostalo še iz sovjetskih časov, se nahaja tako imenovani Muzej strateških raketnih enot. Gre za nekoč strogo varovano oporišče, žičnate ograje okrog celotnega kompleksa so bile nekoč menda »napolnjene« s kar precej volti, saj je bilo to eno izmed dvanajstih raketnih izstrelišč v Ukrajini, po celi nekdanji Sovjetski zvezi pa jih je bilo vsaj še petkrat toliko. V času hladne vojne je to oporišče imelo na voljo deset raketnih izstrelkov, ki so bili »na voljo« ob vsakem času v vsakem trenutku.

Plačali smo 15 grivnov po osebi in se priključili skupini turistov z vodičem. Možakar pri šestdesetih z vojaško čepico na glavi je seveda govoril samo rusko oziroma ukrajinsko, kar za nas, ki ne znamo ne enega ne drugega jezika, ni predstavljalo nobene razlike. Vljudno me je vprašal, če bomo razumeli, pa sem mu dejal, da njet problem, bomo pa bolj gledali. Tako smo capljali za petnajstimi domačini in opazovali rakete, kamione za prevoz le-teh, izstrelišča … Vodiči po muzeju so namreč bivši oficirji, ki so službovali prav v tej bazi.

Vse naokrog smo opazovali nizke podzemne objekte in kupole, ki pod seboj skrivajo več kot 30 metrov globoke luknje, izstrelišča za rakete. Po platoju so raztreseni gromozanski tovornjaki za prevoz raket, opremljeni s posebnimi dvigali za namestitev le-teh v izstrelišča … Za primer: raketa SS 24, tako imenovana »skalpel«, dolga 24 metrov, je tehtala 105 ton, po izstrelitvi pa je bila teža izstrelka »le« še 4,5 tone. Njen doseg: medcelinska raketa. Predstavljajte si gromozansko izstrelišče, iz katerega naj bi v svet poslali takšno raketo. (Prihodnjič: Soba z rdečim gumbom)