Poletje gre h koncu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. avgust 2010 / 06:00

Poletje se počasi izteka. Po koledarju bo trajalo še do 23. septembra, ko se bo ob 11.17 začela jesen. Sicer pa je v naših krajih tako, da prvo daljše deževje po velikem šmarnu prinese ohladitev, po kateri se ozračje ne ogreje več do prave poletne vročine. Lepe dni, kakršni so ta teden in kolikor jih še bo, kaže torej izkoristiti za sklepna poletna opravila. Prvega septembra se bo začela šola, politiki in razni šefi se bodo vrnili z dopusta in začeli spet težiti. Mar ni zanimivo, da takrat, ko jih ni na sceni, sploh ni toliko političnih »problemov« kot sicer. To dokazuje, da ti niso zmeraj dejanski problemi, ampak so dostikrat umetno sproducirani – ker mora ta kasta pač dokazovati potrebo po svojem obstoju in prednostih …

A postavimo si raje vprašanje, kako izkoristiti te zadnje poletne dni? Na dopustu smo povečini že bili, čisto mogoče pa je še kaj postoriti ali užiti doma in v bližnji okolici domačega kraja. Za navdih se lahko ozremo k prednikom. V Kuretovem Prazničnem letu Slovencev preberemo, da so bili včasih dnevi med velikim in malim šmarnom (od 15. avgusta do 8. septembra) namenjeni zlasti nabiranju različnih zdravilnih zelišč. V Rožu na Koroškem je bilo treba nabrati tele rastline: liste gozdnih jagod, šentjanževo 'zelje' (Hypericum perforatum L.), 'gorni rožmarin', modri encijan (Gentiana lutea L.), 'gorno rabarbaro', žavbelj (Salvia officinalis), pelin (Artemisia absinthium L.), ajbiš (Achillea millefolium L.), črne češnje, črnice ali borovnice (Vaccinium myrtillus L.), kamilice (Matricaria chamomilla L.), meto (Mentha piperita L.), smolje ali brinje (Juniperus communis L.), dobro misel (Origanum vulgare L.), jetičnik (Veronica officinalis L.), meliso (Melissa officinalis L.), luštrek (Levisticum officinale L.), krabuljico (Anthriscus silvestris L.), volčji koren (Aconitum lycoctonum), kolmež (Acorus calamus L.), arniko (Arnica montana L.), bezgovo listje (folia Sambuci nigrae L.), jelovo hovje (veje), 'levrat', 'črno upanje', lapuh (Tussilago farfara), habad (Sambucus ebulus), 'kravičje', 'skopec', 'črnobelo' vanjgeliko (Angelica Archangellica L.). To je večina od triintridesetih tradicionalnih zdravilnih zelišč. Koliko jih poznate? Jaz jih samo kakih petnajst, komaj polovico. Pa nekatera imajo tako lepa imena. Lepo bi bilo imeti »dobro misel« in se hkrati znebiti »črnega upanja«. Lepo bi bilo spoznati zelišča, katerih imena mi ne pomenijo prav nič in jih doslej nisem ne slišal ne prebral: levrat, habad, kravičje, skopec …

Bog ve, koliko je še ljudi, ki v tem času nabirajo ta zelišča? Zaradi tega pisanja jih najbrž ne bo nič več, po drugi strani pa si človek reče: zakaj pa ne, saj to je ena lepa in zdravju koristna reč. V naravo greš, če ne po zelišča pa po gobe, in za nekaj ur pozabiš na razne tegobe. V začetku poletja, ko smo pospravili seno z naše senožeti (to počnemo predvsem zato, ker se ne spodobi, da bi se zaraslo, kar so predniki z muko obdelali), mi je 80-letni in med nami najboljši kosec razlagal, kako ga jezi, ker »ta mladi nočejo nič delati«, ampak samo »športajo«. Pri tem je mislil na »konkretna« ter po njegovem potreba in koristna opravila, kot so razna tradicionalna podeželska dela na njivi in vrtu, v sadovnjaku, gozdu – pridelava hrane, nabiranje vseh mogočih sadežev, priprava drv za zimo … Kaj naj porečem? Seveda ima prav, a kaj, ko je tudi »športanje« ena lepa reč, naporna sicer, po drugi strani pa zdravju zelo koristna in za dobro počutje nadvse ugodna. Daljši tek, navadna ali nordijska hoja, vožnja s kolesom in druge rekreativne dejavnosti najbrž pomagajo bolj kot čaj iz zdravilnih zelišč? Kakorkoli: zdaj je čas, da se okrepimo za jesen in zimo!