V neskončnost ... in naprej!

Studio Pixar ne popušča: tretji del digitalne animacijske sage Svet igrač nadaljuje zmagoviti niz, ki jemlje dih tako mladim kot starim, tako ljudem kot igračam.

Če malo pobliže pogledamo lestvice finančnih prihodkov kinodvoran po svetu, hitro opazimo, da na vrhu poleg fantazijskih sag in filmov režiserja Jamesa Camerona kraljujejo predvsem celovečerne risanke. Animacijski filmi so tisti magnet, ki privabi v kina največ gledalcev – gre za ''družinske'' filme v smislu, da poleg primarnega ciljnega občinstva, namreč otrok, v kinodvorane pripeljejo tudi njihove starejše spremljevalce. Seveda se pojavlja vprašanje, ali si vsi ti animirani filmi tak obisk tudi zaslužijo, torej ali znajo poskrbeti za vizualni užitek gledalcev vseh generacij. Večina morda res ne, toda filmski izdelki, ki jih kreira studio Pixar, so vredni vsakega vloženega evra.

Pixar nas namreč že petnajst let razvaja z vrhunskimi digitalnimi animacijami, kjer so računalniško tehniko razvili do foto-realističnih detajlov, ki gledalca osupnejo, obenem pa mu še vedno pustijo lagoden občutek pristne domačnosti v ugodju tridimenzionalne animacije. Pixar je prevzel štafeto od studia Walt Disney (od leta 2006 pa je celo njegova podružnica), ki se je zapisal v večnost s klasikami vse od Ostržka in Dumba do Aladina in Levjega kralja v začetku devetdesetih. Pixar je v petnajstih letih na svoj prepoznaven način ustvaril svoje klasike. Vsaka Pixarjeva risanka je videti bolje – ko smo že mislili, da višje ne gre, so animatorji znova presegli sami sebe ter ustvarili nov čudež. Filmi, kot so Pošasti iz omare, Iskanje Nema, Neverjetni, WALL-E, niso pustili ravnodušnega nikogar – bili so (in so še) paša za oči za mlado in staro, vedno pripravljeni gledalca dvigniti V višave.

Še prav posebno mesto med vsemi njihovimi filmi pa zaseda serija Svet igrač, saj je bil prav prvenec te serije iz leta 1995, čigar drugo nadaljevanje sedaj lahko gledamo v kinih, obenem tudi Pixarjev prvi in z mnogih vidikov prelomen film, saj je prvi namesto klasičnih animacijskih tehnik uporabil računalnike za digitalni način grafičnega ustvarjanja filmskega animacijskega sveta. Za vse tri filme iz serije lahko rečemo, da so tehnično tako dovršeni, da res začutimo in verjamemo v živost igrač (pa tudi ostalih likov) na platnu. Poleg ljudi so igrače sicer negibne, ko pa so same, zaživijo po svoje.

Film Svet igrač 3, ki je prav te dni prišel med deset najbolj dobičkonosnih filmov vseh časov in je na tem, da kmalu podre magično mejo milijardo dolarjev zaslužka, vsebinsko privede serijo do post-humanistične eksistenčne apokalipse: igrače so na tem, da izumrejo. Njihov lastnik je odrasel in s tem passe, novih generacij otrok pa igrače ne zanimajo oziroma so do njih vse prej kot naklonjene. Igrače so tako postavljene v položaj, ko morajo razmišljati onkraj sveta ljudi. Svoje individualne sposobnosti in vrline morajo usmeriti v prid celotnega kolektiva. Želijo pravico do svojega sveta in so se pripravljene za to tudi boriti. Čas je, da to za svoje pravice in svoj svet naredijo tudi ljudje.

Ocena: 4.5 / 5