Pričakovali upad lubadarja, doživeli nov napad

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 9. avgust 2010 / 06:00

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem so letos pričakovali upad smrekovega lubadarja, vendar je v vročem juliju sledila nova ekspanzija, po kateri količina napadenega drevja že presega lanskih 74 tisoč kubičnih metrov.

Bled – Gozdove na Zgornjem Gorenjskem je v zadnjih štirih letih prizadelo več vetrolomov in snegolomov, v tako oslabljenih sestojih pa se je pretirano razmnožil smrekov lubadar, zaradi katerega so morali predlani posekati 84 tisoč kubičnih metrov napadenega drevja in lani 74 tisoč. »Letos smo pričakovali, da bodo lastniki do konca poletja pospravili še zadnje v ujmah poškodovano drevje in da se bo krivulja pri lubadarju vendarle obrnila navzdol. V spomladanskem času, ki je bil izrazito neugoden za razvoj lubadarja, smo še lahko upali na to, vendar je v vročem julija sledila prava ekspanzija, predvsem v gozdovih na Pokljuki, na Mežakli, v Radovni in na Jelovici,« je dejal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in dodal, da količina napadenega drevja že presega lanske številke.

Lani in letos izdali 90 sklepov o izvršbi 

Na blejskem gozdno-gospodarskem območju jim je še od lani ostalo za spravilo okrog šest tisoč kubičnih metrov »lubadark«, letos so jih doslej za posek označili 37 tisoč kubičnih metrov, prav toliko je tudi posekanih. »Ko so gozdarji v vročih julijskih dnevih pregledovali gozdove, so dnevno »vknjižili« tudi po tisoč kubičnih metrov novih napadenih dreves in odkrivali po petsto kubičnih metrov velika žarišča,« je povedala vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Vida Papler Lampe in dodala: »Približno 60 odstotkov lastnikov gozdov pravočasno izpolni odločbo o poseku in spravilu »lubadark«, 30 odstotkov jih to stori z zamudo, z desetimi odstotki lastnikov pa so problemi. Lani so v zavodu izdal sedemdeset sklepov o izvršbi, v treh primerih so jo tudi izvedli. Letos so doslej z izvršbo zagrozili dvajsetim lastnikom, do same izvršbe pa še ni prišlo. Večina lastnikov sama poseka in pospravi drevje, ko zve, koliko jih bo stalo, če bi to v okviru izvršbe namesto njih storil pooblaščeni izvajalec.«

Videz ni najlepši, a ni nič narobe

Andrej Avsenek je ob tem opozoril še na dva problema. Na pobočju Mežakle in v dolini Radovne, kjer prevladujejo zasebni gozdovi, so nekateri predeli nedostopni in bi bilo najprej treba zgraditi traktorske vlake, dogovor med lastniki o gradnji pa marsikje ovirajo solastništvo parcel ali nedokončani dedni postopki. Na Pokljuki, kjer je veter lani poškodoval okrog 25 tisoč kubičnih metrov drevja, so lastniki predvsem v mlajših smrekovih sestojih posekali in pospravili debelejše drevje, tanjše drevje, debelo do deset centimetrov, pa so razrezali v kose, velike od pol metra do enega metra, ki bodo na tleh počasi razpadli in v katerih tudi lubadar nima možnosti za razvoj oz. preživetje. Ponekod je razrezanega drevja toliko, da je hoja po gozdu onemogočena in tudi nevarna. Tudi poti, po katerih se gibljejo stroji za posek lesa (harvesterji), so posuli z lesnimi ostanki, ki varujejo tla in korenine dreves pred poškodbami in niso »zanimivi« za lubadarja. »Vse to je sicer v skladu z gozdarskimi pravili o gozdnem redu, vendar pa videz ni najlepši in moti nekatere obiskovalce, ki nas sprašujejo, zakaj se ta velika količina lesne biomase ne odpelje iz gozda in izkoristi. Odgovor je preprost: ekonomski izračun med vrednostjo in stroški je negativen,« pravi Andrej Avsenek, ki ob tem dopušča možnost, da kosi lesa ležijo tudi po poteh, vlakah …