Za manj denarja ne bodo dodatno dežurali

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / torek, 3. avgust 2010 / 06:00

Tudi večina gorenjskih zdravnikov, ki dežurajo, ne namerava več opravljati dodatnega nadurnega dela. Država je namreč napovedala znižanje plačil za dežurstvo.

Jesenice, Golnik – Potem ko je država napovedala znižanje plačil za dežurstva, je večina zdravnikov, ki dežurajo, v znak protesta preklicala soglasje za opravljanje dodatnega nadurnega dela. Tako naj bi od prvega septembra naprej vsak zdravnik opravil največ osem nadur na teden, dvajset na mesec oziroma 170 nadur na leto. Doslej so zdravniki opravljali bistveno več nadur, v jeseniški bolnišnici vsak zdravnik, ki dežura, v povprečju opravi na mesec 45 nadur, v bolnišnici na Golniku pa 42. Na Golniku so prav vsi od 29 zdravnikov, ki opravljajo dežurstva, preklicali soglasja za dodatno nadurno delo. Podobno je v Splošni bolnišnici Jesenice, kjer je omenjena soglasja preklicalo 90 odstotkov specialistov, ki opravljajo dežurno službo.

Kaj bo to pomenilo za nemoteno delo bolnišnic in ali bodo to občutili tudi bolniki? V Splošni bolnišnici Jesenice je strokovna direktorica Sandra Tušar povedala, da za delo v bolnišnici to pomeni, da bodo zagotavljali 24-urno oskrbo pacientov in zmanjšan redni delovni program. »Ocenjujemo, da bo redni delovni program zmanjšan za približno trideset odstotkov, vendar različno po oddelkih v bolnišnici, odvisno od kadrovske zasedenosti posameznega oddelka,« je pojasnila Tušarjeva. Redni delovni program pomeni neurgentno specialistično ambulantno dejavnost, diagnostiko inneurgentno operacijsko dejavnost. Če bodo zdravniki dežurali manj, bodo torej občutili tudi bolniki, saj se bodo najverjetneje nekoliko podaljšale čakalne dobe, je povedala Tušarjeva.

Direktor bolnišnice Golnik prof. dr. Mitja Košnik pa je povedal, da to ne bo odvisno od organizacije dela v eni bolnišnici, ampak od tega, kakšna bo dostopnost do zdravstvenih storitev v vseh zdravstvenih ustanovah skupaj. »Ker se bo povečal pritisk bolnikov na vse ustanove, se bo seveda dostopnost do zdravstvenih storitev v vsaki ustanovi dodatno otežila. Verjamem pa, da se bo do začetka septembra našla razumna rešitev,« je dejal prof. dr. Košnik.

In za koliko naj bi se sploh znižala plačila za dežurstva? Ura dežurstva naj bi bila tudi po novem vredna 30 odstotkov več kot ura v rednem delovnem času, znižali pa naj bi se dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času (za nočno, nedeljsko in praznično delo), in sicer za 50 odstotkov. Na ministrstvu za javno upravo zatrjujejo, da bi to prihodek dežurnega zdravnika zmanjšalo največ za 15 odstotkov. Spremembe naj bi v veljavo stopile z novim letom.