Muzika od Brazilije do Irske

Z današnjim koncertom brazilske skupine Banda do Pelo bo na Bledu jadra razprl 20. Okarina etno festival. Osem koncertov za osem večerov.

Kot da je bilo včeraj, a je vseeno minilo že dvajset let, odkar je prvi band v zdraviliškem parku odpiral takrat na novo rojeni Okarina etno festival. Zdaj zrel mladenič bo svojo letošnjo poletno rezervacijo v zdraviliškem parku potrdil danes zvečer, ko bo nastopila brazilska skupina Banda do Pelo, sedem mladcev, ki predstavljajo prvobitno in avtentično glasbo Bahie, ki je sinonim za glasbeni žanr, ki povezuje tradicionalno in moderno glasbo z vplivi Afričanov. Letošnji program, v osmih dneh se bo na odru zvrstilo osem skupin, je pisan kot vsako leto. "Sledim želji po čim večji pestrosti, za vsak okus nekaj. Redno spremljam dogajanje na področju etno glasbe, zato pri izbiri skupin in glasbenikov, ki jih povabimo na Okarino, vedno gledam, da gre za izvajalce, ki so iskani tudi s strani poslušalcev. Včasih pa me vodi tudi občutek: če je izvajalec dober in za nas finančno dosegljiv, se ni težko odločiti," je povedal Leo Ličof, idejni pobudnik in še danes srce in duša festivala, ki velja za enega najstarejših etno festivalov v tem delu Evrope. Že v soboto bomo lahko uživali ob indijski glasbi skupine Bollywood Pandits, v nedeljo pa se bomo z nemškim bandom Polkaholix preselili ... na velik etno rokovski žur. Torek bo rezerviran za norveški Nacionalni mladinski zbor, četrtek pa je rezerviran za bržkone najbolj znano skupino letošnjega festivala Kila iz Irske. Po angleških The Demon Barbers in njihovi ljudski glasbi, petju in plesu v petek bo v soboto sledila kraljica romske glasbe Esma Redžepova, festival pa bo v nedeljo zaključil mojster bendža Tony Trischka s skupino Red Wine iz ZDA. "To, da letos med nastopajočimi ni nobene slovenske skupine, je čisto naključje, dejstvo pa, da smo doslej že gostili večino naših skupin, ki se ukvarjajo z glasbo, ki ima etno pridih. Okarina je nadnacionalen festival in tak bo ostal tudi v prihodnje," je še dodal Ličof, ki je pred dvajsetimi leti oral ledino, danes pa se lahko pohvali z etno festivalom, ki ima svoje ime, kvalitetne skupine in kar je najbolj razveseljivo: tudi številno publiko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 10. januar 2024 / 15:04

Dobrote iz prosene kaše

Prosena kaša je preprosto živilo, polno hranil, ki se preredko znajde na naših krožnikih. Ker je precej nevtralnega okusa, jo lahko uporabimo v raznovrstnih jedeh. Včasih se v jedi tako skrije, da...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.