Stopnjo davka naj določi država

Če želijo z davkom na nepremičnine poenotiti obdavčitev po vsej državi, naj davčno stopnjo v celoti določi država ali pa naj to odločitev že takoj prepusti občinam, menijo občine.

Kranj - Predlagani zakon o davku na nepremičnine, s katerim želi država poenotiti sistem obdavčitve, je naletel na različne odzive, večina pa ni naklonjena vsem predlaganim rešitvam. Občine predvsem motijo različne stopnje davka, ki jih je za posamezne občine za prvo leto (2011) določila država, nepremičninarji pa pogrešajo višjo obdavčitev praznih stanovanj in nepozidanih stavbnih zemljišč.

»Novi davek na nepremičnine je zasnovan tako, da bo obdavčitev približno enaka kot do sedaj. Problem lahko nastane po letu 2012, ko bodo občine samostojno določale stopnjo davka. Tiste, ki bodo potrebovale denar, ga bodo morda skušale dobiti tudi z višanjem tega davka,« razmišlja Thomas Krelj, direktor nepremičninske agencije Fesst iz Kranja. Še bolj ga skrbi, kako bodo ocenili splošno tržno vrednost nepremičnin, od katere bo odvisna višina davčne osnove. »Cene stanovanjskih hiš so trenutno zelo pod ravnjo izpred dveh, treh let, davčna uprava pa ima po drugi strani lestvice, ki so tudi do dvajset odstotkov nad dejanskimi vrednostmi,« opozarja Krelj, ki ga moti tudi, da lastniki nepremičnin ne bodo imeli možnosti pritožbe na izračunano višino davka.

»Pri predlaganem davku se mi tudi zdi nevarno, da zneski ne bodo previsoki za socialno šibkejše sloje ljudi, ki imajo v lasti stanovanjske hiše, katere so prigarali še v prejšnjem sistemu, ki je omogočal, da so hiše zmogli graditi tudi delavci. Bolje bi bilo dodatno obdavčiti nepozidana stavbna zemljišča in predvsem prazna stanovanja, ki jih je v Sloveniji kar veliko. S tem bi po mojem mnenju pospešili oddajo stanovanj v najem in preprečili oddajanje na črno, država pa bi tako pobrala več davka od najemnin,« razmišlja Krelj. Pozitivno stran novega davka na nepremičnine pa vidi predvsem v tem, da ga bodo po novem plačevali vsi, saj se trenutno marsikdo izogne plačilu.

Župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj pravi, da bo predstavljeni predlog zakona o davku na nepremičnine po vsej verjetnosti doživel še kar nekaj popravkov, vsaj tako so mu razložili tudi na ministrstvu za finance, kjer je že iskal nekatera pojasnila. »Občina Cerklje je imela po prvi varianti zakona davčno stopnjo davka predvideno v višini 0,03 odstotka, sedaj pa nam je država predpisala 0,065 odstotka, kar je med najvišjimi stopnjami na Gorenjskem. Pri tem me zanima, ali so pri izračunu davčne stopnje upoštevali tudi faktor razvitosti, ta pa je odvisen od višine osebnih dohodkov, ki se izplačujejo na območju občine. Občina Cerklje ne more biti razvita le zato, ker se na našem območju izplačujejo visoki osebni dohodki, če pa te prejemajo zaposleni na območju letališča, ki večinoma sploh niso naši občani. Če so upoštevali faktor razvitosti, bomo prisiljeni iti v ustavno pritožbo,« pravi Čebulj, ki sicer pravi, da komentiranje novega davka ni smiselno, dokler ne bo znana njegova končna vsebina. Kot pravi, občine trenutno še ne vedo, kolikšen delež pobranega davka na nepremičnine jim bo država sploh namenila. V letu 2010 sicer v Cerkljah pričakujejo, da bodo od nadomestila stavbnega zemljišča zbrali okoli dvesto tisoč evrov, medtem ko bo vseh proračunskih prihodkov okoli 7,8 milijona evrov.

»Najbolj pa me moti, ker bo država določila davčno stopnjo le za prvo leto, nato pa jo bodo morale občine. Če gre za enoten davek, naj država o tem tudi v celoti odloča, sicer pa bi bilo najbolje, da ohranimo trenutno ureditev, ko občine odločamo o svojih dajatvah, država pa o svojih. Po mojem bi moral biti nepremičninski davek določen na podlagi vrednosti nepremičnin, ne pa da država gleda na višino pobranega nadomestila za stavbno zemljišče,« še razmišlja cerkljanski župan, ki pa je zadovoljen, da bo po novem moral davek plačevati vsak lastnik nepremičnine, medtem ko se je temu sedaj marsikdo znal izogniti.

V občini Radovljica, kjer so lani pobrali skoraj 1,5 milijona evrov nadomestila za stavbno zemljišče, menijo, da bi se morala odločitev o stopnji obdavčitve v celoti prepusti bodisi občinam bodisi državi. Rešitev, da za prvo leto stopnjo določi država, zatem pa jo skorajda povsem prosto določajo občine, se jim ne zdi ustrezna sistemska rešitev.