Denarja za telefonijo še ni

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Šenčur / sreda, 28. julij 2010 / 06:00

Številni krajani Visokega in okoliških vasi, ki so v letih od 1989 do 1991 sodelovali pri gradnji telefonskega omrežja, še vedno čakajo, da jim država vrne njihov vložek.

Visoko – Občina Šenčur je že leta 2004 na državno pravobranilstvo vložila zahtevek prebivalcev nekdanje KS Visoko, ki so v letih 1989 do 1991 sodelovali pri gradnji telefonskega omrežja, a še do danes ni znano, kdaj bo 205 upravičencev iz Visokega, Milj, Luž in Olševka prejelo vračilo. Zaradi zamude pri reševanju njihovega zahtevka je občina že večkrat urgirala pri državnem pravobranilstvu. »A za zdaj smo bili brez uspeha. Ko pokličemo državno pravobranilstvo, si zaposleni samo podajajo odgovornost med seboj. Bojim se, da država za ta namen nima na voljo dovolj sredstev, zato se na ta način izogiba plačilu,« pravi šenčurski župan Miro Kozelj.

Najbolj zanimivo pri tej zgodbi je, da je državno pravobranilstvo že zdavnaj končalo postopek poravnave za krajane Suhe (Mestna občina Kranj) in Tupalič (Preddvor), ki so med letoma 1989 in 1991 telefonsko omrežje gradili skupaj s tedanjo krajevno skupnostjo Visoko. Po naših podatkih so na primer krajani Suhe že v letu 2008 prejeli vračilo v višini 683 evrov. Ni čudno torej, da na občini Šenčur skoraj vsakodnevno prejemajo klice jeznih Visočanov, češ da je občina zapravila njihov denar.

Novi generalni državni pravobranilec dr. Boštjan Tratar, ki je pričel delati šele 15. julija, je po proučitvi omenjene zadeve za Gorenjski glas  pojasnil, da je bil prvotni zahtevek KS Visoko nepopoln in brez ustrezne dokumentacije, zato je bilo treba vlogo dopolniti, dopolnjena dokumentacija pa se trenutno še proučuje. »Predmetni zahtevek je v sklepni obravnavi, po ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve bo državno pravobranilstvo na zahtevek KS Visoko tudi odgovorilo,« je razložil Tratar in poudaril, da razlog za zamudo nikakor ni v pomanjkanju denarja.

Državno pravobranilstvo je sicer prejelo 38.293 zahtevkov fizičnih oseb in 1918 zahtevkov lokalnih skupnosti za vračilo vlaganj na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Do danes je ostalo nerešenih še dvajset zahtevkov fizičnih oseb in 35 zahtevkov lokalnih skupnosti. Kot pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu, o vseh zahtevkih ni bilo možno odločiti v predpisanem roku zaradi kadrovskega manjka in preobremenjenosti državnih pravobranilcev. »Zato lahko zahtevke iz naslova vračanj vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje državni pravobranilci rešujejo le zunaj rednega delovnega časa. Trudimo se, da bi lahko o zahtevkih čim prej odločili, in predvidevamo, da bo o vseh zahtevkih Državno pravobranilstvo Republike Slovenije odločilo v najkrajšem možnem času,« napoveduje Tratar.