Včasih za kruh, danes priboljšek

Tudi 48. čipkarski dnevi v Železnikih so odlično uspeli. Po posameznih dneh so našteli tudi do dva tisoč obiskovalcev.

Železniki – Prireditve letošnjih Čipkarskih dni potekajo že od prvega julijskega vikenda, vendar je tako kot ponavadi največ zanimanja ob zaključku. Tudi tokrat je Turistično društvo Železniki pripravilo pester etnološki, kulturni, športni in zabavni program, ki je pritegnil številne obiskovalce, samo v soboto in nedeljo se je vsakič zbralo okoli dva tisoč obiskovalcev.

»Smo izredno zadovoljni, vse do konca nam je služilo tudi vreme. Razstave, prepričan sem, da so v njih uživali vsi, so bile dobro obiskane, enako tudi zabavni in etnološki del prireditve,« je povedal predsednik Blaž Kuhar. Osrednja razstava je bila tako kot običajno v muzejski galeriji na temo Čipke dežele Kranjske, v Lovskem domu pa je bila razstava učencev čipkarske šole in Združenja slovenskih klekljaric.

Namen čipkarskih dni je ohranjanje klekljarske tradicije v Železnikih, kjer so potem, ko so ugasnili plavži, predvsem s to obrtjo ohranjali življenje pod Ratitovcem. »Danes živimo v hitrem tempu, ko se mladi sicer naučijo klekljanja, potem pa kleklne za vrsto let odložijo. Z upokojitvijo je nekaj več časa, osvežujejo svoje znanje in ga nadgrajujejo,« še pravi predsednik Kuhar. Klekljarska mojstrica Marija Koblar dodaja, da je med mladimi veliko zanimanja za to obrt: »V veliko zadovoljstvo nam je, da imamo čipkarsko šolo, saj bomo le tako ohranili tradicijo. Danes je v šoli več kot sto učencev, med starejšimi pa je iz leta v leto več zanimanja. Vsi klekljamo za veselje in morda tudi za manjši priboljšek.«

Ena od učenk je tudi Ida Kamar iz Železnikov, ki se je pomerila tudi na klekljarskem tekmovanju: »Prvih veščin sem se že pred devetimi leti naučila od prababice Štefanke. Rada klekljam, predvsem zahtevnejše čipke, kjer se vzorci ne ponavljajo prepogosto.« Učenke čipkarskih šol so zagotovilo, da se bo ohranila tudi Čipka dežele Kranjske. Te ščitijo čipke, kakršne so poznali v času Valvasorja in Franca Jožefa, zanje značilni pa so široki ris in rogljički pa tudi satovje, gobice, krancelnovke, pogačke, srčkovke.

Tudi tokrat je bila osrednja nedeljska atrakcija klekljarsko tekmovanje, ko se je 26 klekljaric (moških tokrat ni bilo) pomerilo v klekljanju širokega risa in drugih zahtevnih prvin izdelovanja Čipk dežele Kranjske. Te so nekoliko drugačne od sicer bolj znanih Idrijskih čipk, predvsem je vanje treba vložiti več dela in so zato tudi lepše. Čeprav je vodja tekmovanja Marica Albreht natrosila za klekljanja nevešče obiskovalce kup nerazumljivih nasvetov, so vse dobro opravile svojo nalogo. »Prave klekljarice morajo vse, kar sem povedala, dobro poznati. Pozorne morajo biti na številne malenkosti, katerih rezultat je prava čipka,« o zapletenosti nasvetov pravi Albrehtova. Ob zaključku je ocenila tako kakovost kot količino narejenega. Zmaga je z Anico Lapajne odšla v Šebreje, drugo mesto je osvojila Marjeta Adam iz Logatca, tretje pa Hilda Pečelin iz Žirov. Najboljša domačinka je bila na petem mestu Marica Soklič.