Vsa družina se vozi na elektriko

Andrej Pečjak s Češnjice pri Podnartu je eden največjih slovenskih zanesenjakov pri električnih avtomobilih. Prvega se je lotil že daljnega leta 1983, zdaj se na elektriko vozijo vsi družinski člani.

Andrej Pečjak je eden od pionirjev in eden največjih zanesenjakov pri električnih avtomobilih. S svojimi idejami o vožnji na elektriko je v dobršni meri »okužil« tudi svojo družino, delo tehničnega svetovalca v ljubljanskem Anetu združuje s hobijem, pogosto je tudi v Južni Koreji in na Kitajskem, kjer so pri razvoju in uporabi, predvsem pa po miselnosti glede električnih avtomobilov precej pred nami.

»Prvega električnega avtomobila sem se lotil že leta 1983, ko sem prišel iz vojske, vendar je vse skupaj propadlo, ker sva bila z ženo še študenta in nisva imela dohodkov. Potem sem poskušal še leta 1997, ko je bil še en neposrečen poskus, in nazadnje pred tremi leti,« pripoveduje Pečjak, ki je bil zraven tudi takrat, ko se je rojeval prvi slovenski električni avtomobil, predelani Renault 5. Ta še vedno vozi, prvi v Pečjakovi družini pa je bil leta 2007 enoprostorski Renault Espace. »Takrat sem videl, da gremo v pravi smeri, le svinčeve baterije, ki sem jih vgradil v začetku, so bile prešibke, zato sem se kmalu lotil spajanja litij polimerskih celic v uporabno avtomobilsko baterijo. Te uporabljamo še zdaj, pri nabavi mi je pomagalo podjetje, kjer sem v službi. Tudi sicer imajo razumevanje za moje projekte.«

Kaj pa spodbuda in podpora v družini? »Seveda sem za električne avtomobile porabil večletni družinski proračun, zato si tudi kakšnega posebnega dopusta nismo privoščili. Podporo pa imam, ker se tudi vsi družinski člani vozijo z avtomobili na električni pogon. Imamo pa še Fiatovo Multiplo na metan in zemeljski plin.«

Za predelavo športne Mazde RX-8 se je odločil iz prepričanja, da so ciljna populacija za uporabo električnih avtomobilov mladi. Ko so se na različnih krajih pojavljali z električnim Renaultom 5 in Espaceom, se mladim nista zdela zanimiva, zato je bilo treba predelati novejši in atraktiven avtomobil. »Žena je rekla, da naj bo avtomobil praktičen in naj ima štiri vrata, ta mazda pa je malce zgoljufana, je pa zelo kakovostne izdelave in se ga z okvaro motorja dobi za majhen denar. Vse skupaj s predelavo me je stalo 42 tisoč evrov, nekaj baterij sem dobil sponzoriranih.«

Bolt, kot so električnega športnika poimenovali pri Pečjakovih, ima za zdajšnje razmere relativno velik doseg, saj je z enim polnjenjem mogoče prevoziti do tristo kilometrov, najvišja hitrost pa je 170 kilometrov na uro. In razlike v vožnji med običajno izvedbo z bencinskim rotacijskim motorjem in tisto, ki jo poganja elektrika, napolnjena iz domače vtičnice, skoraj ni. Je šel pa Pečjak še korak dlje, saj ima doma tudi sončno elektrarno, in tako se njegova družina vozi skoraj brez izpustov, da prihranka, ker ni treba kupovati goriva, sploh ne omenjamo.

In kakšna je slovenska avtomobilska električna prihodnost? »Tako kot povsod bomo hodili pet let za Evropo in deset let za Azijo. Od države ne more pričakovati kakšnih posebnih spodbud: če ne zna investirati v druge stvari, je nesmiselno pričakovati, da bo investirala v energijsko prihodnost. In tudi če bodo subvencije za nakup električnih avtomobilov, bo večino denarja požrl nekdo, ki se bo specializiral za pisanje vlog zanje,« je prepričan Andrej Pečjak.