Ali smo zares svobodni? (1)

Ko se pogovarjam z ljudmi in opazujem našo majhno deželico, se mi dozdeva, da je vedno več ujetnikov življenja.

To sem občutila tudi na nedavnih počitnicah v Grčiji, kjer sem srečala kar nekaj istospolnih parov, pa niso bili prav nič vpadljivi. Mogoče so izstopali le po tem, da so bili videti srečnejši kot večina zdolgočasenih zakonskih parov. Najbrž jih je delala srečne misel, da so lahko to, kar so. Bili so lepi, ker so bili pomirjeni sami s seboj. Niso se mučili s tem, da bi delali dober vtis, in to je sevalo od njih prav blagodejno energijo. To je velika svoboda, da si dovoliš občutiti svoje občutke, ampak se splača. V naši deželici še ne. Tukaj se je treba pametno odločati za »normalnost«. Ali pa bolj potiho živeti svojo drugačnost, da ne postaneš tarča napadov, šikaniranja, odpuščanja zaradi predsodkov. No, saj najbrž je v matičnih deželah teh parov tudi podobna realnost. Ko sem pred kratkim predavala staršem otrok, ki imajo cerebralno paralizo, sem spet pomislila na svobodo – biti drugačen. Koliko energije vložimo starši v to, da otroka popravljamo, čeprav rezultati včasih niso ravno spodbudni. Koliko mučenja je treba za uresničitev želje, da je otrok čim bolj podoben »normalnim« ljudem. Se trudi kot »normalni« ljudje, si pridobi slabo samopodobo, se bori s stresom, dokazuje svojo normalnost. Kakšen je rezultat? Je pomirjen sam s seboj? Je res to njegova izbira, njegovo poslanstvo? Če bi bila drugačnost nekaj, kar nas ne plaši, ne spravlja v stisko in ne žene k popravljanju, bi bil ta svet zagotovo lepši. Spomnite se na to, ko boste kupili novo kremo proti celulitu. Vsa poletja so en sam boj proti tej ubogi pomarančni koži. Samo pogumen človek manjka, ki bo v medije poslal novico, da je celulit lep, naraven in ni moteč. Če bi videli gospo, ki je bila na grški plaži s svojimi stotimi kilogrami lepa, bi mi verjeli, da sta lepota in grdota, normalno in drugačno rezultat ozkega razmišljanja, ki so nam ga vcepili. Kakšni interesi stojijo za tem, pa je že druga zgodba.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 27. avgust 2010 / 07:00

Za jubilej obnovili gasilski dom

Ob devetdesetletnici društva so prostovoljni gasilci z Luž obnovili gasilski dom sredi vasi.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 27. september 2022 / 20:34

Najboljša poletna obutev

Ko razmišljamo o sončnih poletnih dneh, najprej pomislimo na osvežitev in kopanje v morju ali bazenu. Ampak če želimo dolgoročno osvežitev, so najboljša izbira sveži poletni čevlji, ki bodo crkljali n...

Razvedrilo / torek, 27. september 2022 / 18:09

Film Orkester se je podal v boj za oskarja

Film Orkester Matevža Luzarja se je podal v boj za nagrado oskar. Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je namreč skladno s pravili Akademije za filmsko umetnost in znanost pozvala strokov...

Kronika / torek, 27. september 2022 / 18:08

Umrl pri padcu s strehe

Kranj – Kranjski policisti so v četrtek obravnavali smrtno nesrečo pri delu na strehi zasebnega objekta. Moški je z višine padel na tla in umrl na kraju. Okoliščine kažejo na nesrečo, odrejena je b...

Zanimivosti / torek, 27. september 2022 / 18:07

Tako se je začelo, 16. del

Možakar (mislim, da je bil Joža Polda) je potem naprej molil rožni venec. Odgovarjala je vsa župnijska srenja. Zatem znova pesem. Organist Tone je izbral tisto »Ciril, Metod, varujta slova...

Zanimivosti / torek, 27. september 2022 / 17:07

Trmasto vztrajava pri planinski hrani

Naj planinska koča 2022 je tako kot že predlani Mihov dom na Vršiču, so v tradicionalnem izboru odločili obiskovalci gora. »Hvala vsem, ki podpirate najino delo in delo najine ekipe,« se zahvaljujeta...