Ali smo zares svobodni? (1)

Ko se pogovarjam z ljudmi in opazujem našo majhno deželico, se mi dozdeva, da je vedno več ujetnikov življenja.

To sem občutila tudi na nedavnih počitnicah v Grčiji, kjer sem srečala kar nekaj istospolnih parov, pa niso bili prav nič vpadljivi. Mogoče so izstopali le po tem, da so bili videti srečnejši kot večina zdolgočasenih zakonskih parov. Najbrž jih je delala srečne misel, da so lahko to, kar so. Bili so lepi, ker so bili pomirjeni sami s seboj. Niso se mučili s tem, da bi delali dober vtis, in to je sevalo od njih prav blagodejno energijo. To je velika svoboda, da si dovoliš občutiti svoje občutke, ampak se splača. V naši deželici še ne. Tukaj se je treba pametno odločati za »normalnost«. Ali pa bolj potiho živeti svojo drugačnost, da ne postaneš tarča napadov, šikaniranja, odpuščanja zaradi predsodkov. No, saj najbrž je v matičnih deželah teh parov tudi podobna realnost. Ko sem pred kratkim predavala staršem otrok, ki imajo cerebralno paralizo, sem spet pomislila na svobodo – biti drugačen. Koliko energije vložimo starši v to, da otroka popravljamo, čeprav rezultati včasih niso ravno spodbudni. Koliko mučenja je treba za uresničitev želje, da je otrok čim bolj podoben »normalnim« ljudem. Se trudi kot »normalni« ljudje, si pridobi slabo samopodobo, se bori s stresom, dokazuje svojo normalnost. Kakšen je rezultat? Je pomirjen sam s seboj? Je res to njegova izbira, njegovo poslanstvo? Če bi bila drugačnost nekaj, kar nas ne plaši, ne spravlja v stisko in ne žene k popravljanju, bi bil ta svet zagotovo lepši. Spomnite se na to, ko boste kupili novo kremo proti celulitu. Vsa poletja so en sam boj proti tej ubogi pomarančni koži. Samo pogumen človek manjka, ki bo v medije poslal novico, da je celulit lep, naraven in ni moteč. Če bi videli gospo, ki je bila na grški plaži s svojimi stotimi kilogrami lepa, bi mi verjeli, da sta lepota in grdota, normalno in drugačno rezultat ozkega razmišljanja, ki so nam ga vcepili. Kakšni interesi stojijo za tem, pa je že druga zgodba.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 16. november 2011 / 07:00

Berljiv roman, ki da misliti

V tržiški knjižnici je bila v torek predstavitev zadnjega romana pisatelja Zdravka Kaltnekarja z naslovom Obravnava, v katerem se avtor loteva moralnih dilem vojnega in povojnega časa.

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 24. september 2010 / 07:00

Medveda opazili v Pešnici

Spodnja Besnica - V ponedeljek popoldne so tudi v Pešnici v Spodnji Besnici opazili medveda. Okoli 14.30 je namreč na policijo poklicala občanka in pojasnila, da je med sprehodom...

Gospodarstvo / petek, 24. september 2010 / 07:00

Radićeva: Merkur ne sme propasti

"Prehitre ali nespametne odločitve bi lahko imele hude posledice za slovensko gospodarstvo. Merkur mora obstati," pravi ministrica Darja Radić.

Zanimivosti / petek, 24. september 2010 / 07:00

Prva razstava klekljanih in kvačkanih izdelkov

Cerklje - V Petrovčevi hiši, kjer deluje turistično informativni center, so v ponedeljek odprli razstavo klekljanih in kvačkanih del, ki so jih naredile dekleta in žene iz cerklj...

Kranj / petek, 24. september 2010 / 07:00

Nevladne organizacije z županskimi kandidati

Kranj - Ta in prihodnji teden potekajo okrogle mize nevladnih organizacij (NVO) in kandidatov za župane v občinah na Gorenjskem. Mimo sta že razpravi v Kranju in na Jesenicah, v...

Radovljica / petek, 24. september 2010 / 07:00

Zbirali bodo za prizadete v poplavah

Češnjica - Na drevišnji predstavitvi kandidata za župana občine Železniki Tomaža Demšarja in kandidatov za svetnike na listi SDS v Železnikih, ki bo drevi ob 19....