Ali smo zares svobodni? (1)

Ko se pogovarjam z ljudmi in opazujem našo majhno deželico, se mi dozdeva, da je vedno več ujetnikov življenja.

To sem občutila tudi na nedavnih počitnicah v Grčiji, kjer sem srečala kar nekaj istospolnih parov, pa niso bili prav nič vpadljivi. Mogoče so izstopali le po tem, da so bili videti srečnejši kot večina zdolgočasenih zakonskih parov. Najbrž jih je delala srečne misel, da so lahko to, kar so. Bili so lepi, ker so bili pomirjeni sami s seboj. Niso se mučili s tem, da bi delali dober vtis, in to je sevalo od njih prav blagodejno energijo. To je velika svoboda, da si dovoliš občutiti svoje občutke, ampak se splača. V naši deželici še ne. Tukaj se je treba pametno odločati za »normalnost«. Ali pa bolj potiho živeti svojo drugačnost, da ne postaneš tarča napadov, šikaniranja, odpuščanja zaradi predsodkov. No, saj najbrž je v matičnih deželah teh parov tudi podobna realnost. Ko sem pred kratkim predavala staršem otrok, ki imajo cerebralno paralizo, sem spet pomislila na svobodo – biti drugačen. Koliko energije vložimo starši v to, da otroka popravljamo, čeprav rezultati včasih niso ravno spodbudni. Koliko mučenja je treba za uresničitev želje, da je otrok čim bolj podoben »normalnim« ljudem. Se trudi kot »normalni« ljudje, si pridobi slabo samopodobo, se bori s stresom, dokazuje svojo normalnost. Kakšen je rezultat? Je pomirjen sam s seboj? Je res to njegova izbira, njegovo poslanstvo? Če bi bila drugačnost nekaj, kar nas ne plaši, ne spravlja v stisko in ne žene k popravljanju, bi bil ta svet zagotovo lepši. Spomnite se na to, ko boste kupili novo kremo proti celulitu. Vsa poletja so en sam boj proti tej ubogi pomarančni koži. Samo pogumen človek manjka, ki bo v medije poslal novico, da je celulit lep, naraven in ni moteč. Če bi videli gospo, ki je bila na grški plaži s svojimi stotimi kilogrami lepa, bi mi verjeli, da sta lepota in grdota, normalno in drugačno rezultat ozkega razmišljanja, ki so nam ga vcepili. Kakšni interesi stojijo za tem, pa je že druga zgodba.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. junij 2015 / 12:46

Poznajo le krizo vremena

»Ne občutimo posledic gospodarske krize, edina kriza, ki jo poznamo, je kriza vremena,« pravi Anton Cvek, skupaj z ženo Marijo solastnik podjetja, ki se ukvarja z vrtnarstvom, urejanjem vrtov in okoli...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 9. marec 2021 / 16:17

Gorenjska in rak

Pri moških je bil po zadnjih analiziranih podatkih na prvem mestu rak prostate, pri ženskah pa kožni rak (brez malignega melanoma).

Mularija / torek, 9. marec 2021 / 16:15

Znajo z denarjem

To so dokazali učenci Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja z Bleda, saj so postali zmagovalci nacionalnega tekmovanja Evropski denarni kviz.

Rekreacija / torek, 9. marec 2021 / 16:08

Cerkniška planinska pot, 2. del

Slivnica (1114 m n. m.) in Velika Špička (955 m n. m.) – V prejšnji številki Gorenjskega glasa smo obiskali dva vrhova Cerkniške planinske poti: Veliki Javornik in Križno goro. Danes bomo prehodili še...

Slovenija / torek, 9. marec 2021 / 15:57

Razmerje se je lani še poslabšalo

Kako je lani posloval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), koliko pokojnin je izplačeval in kolikšne, kakšna so razmerja teh s plačami in podobne podatke vsebuje poročilo z...

Kultura / torek, 9. marec 2021 / 15:57

Tako fotografirajo ženske

Pogled skozi žensko oko je naslov vsakoletne skupinske razstave članic Fotografskega društva Janez Puhar ob 8. marcu, dnevu žena. Galerija Layerjeve hiše tokrat gosti dela dvanajstih fotografinj.