Ali smo zares svobodni? (1)

Ko se pogovarjam z ljudmi in opazujem našo majhno deželico, se mi dozdeva, da je vedno več ujetnikov življenja.

To sem občutila tudi na nedavnih počitnicah v Grčiji, kjer sem srečala kar nekaj istospolnih parov, pa niso bili prav nič vpadljivi. Mogoče so izstopali le po tem, da so bili videti srečnejši kot večina zdolgočasenih zakonskih parov. Najbrž jih je delala srečne misel, da so lahko to, kar so. Bili so lepi, ker so bili pomirjeni sami s seboj. Niso se mučili s tem, da bi delali dober vtis, in to je sevalo od njih prav blagodejno energijo. To je velika svoboda, da si dovoliš občutiti svoje občutke, ampak se splača. V naši deželici še ne. Tukaj se je treba pametno odločati za »normalnost«. Ali pa bolj potiho živeti svojo drugačnost, da ne postaneš tarča napadov, šikaniranja, odpuščanja zaradi predsodkov. No, saj najbrž je v matičnih deželah teh parov tudi podobna realnost. Ko sem pred kratkim predavala staršem otrok, ki imajo cerebralno paralizo, sem spet pomislila na svobodo – biti drugačen. Koliko energije vložimo starši v to, da otroka popravljamo, čeprav rezultati včasih niso ravno spodbudni. Koliko mučenja je treba za uresničitev želje, da je otrok čim bolj podoben »normalnim« ljudem. Se trudi kot »normalni« ljudje, si pridobi slabo samopodobo, se bori s stresom, dokazuje svojo normalnost. Kakšen je rezultat? Je pomirjen sam s seboj? Je res to njegova izbira, njegovo poslanstvo? Če bi bila drugačnost nekaj, kar nas ne plaši, ne spravlja v stisko in ne žene k popravljanju, bi bil ta svet zagotovo lepši. Spomnite se na to, ko boste kupili novo kremo proti celulitu. Vsa poletja so en sam boj proti tej ubogi pomarančni koži. Samo pogumen človek manjka, ki bo v medije poslal novico, da je celulit lep, naraven in ni moteč. Če bi videli gospo, ki je bila na grški plaži s svojimi stotimi kilogrami lepa, bi mi verjeli, da sta lepota in grdota, normalno in drugačno rezultat ozkega razmišljanja, ki so nam ga vcepili. Kakšni interesi stojijo za tem, pa je že druga zgodba.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 18. marec 2009 / 07:00

Šestnajst ton papirja manj

Na Gorenjskem glasu skrbimo, da znotraj ustaljene in priljubljene podobe iščemo nove poti do bralcev in pri tem ne pozabljamo na odgovoren odnos do okolja.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

Merkur izboljšal dobičkonosnost

Nakelska družba Merkur trgovina je lani ustvarila več kot devet milijonov evrov dobička iz poslovanja, desetino so ga namenili za nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

V Petrolu predlagajo šestnajst evrov dividende

Kranj – Delničarji Petrola bodo na skupščini 26. aprila v osrednji točki dnevnega reda obravnavali poročila o lanskem poslovanju in o uporabi bilančnega dobička. Uprava predlaga, da bi ves bilančni...

Zanimivosti / nedelja, 18. marec 2018 / 21:16

Najvažnejša točka v izobrazbi slepih

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega. Tako pravi zapis na hrbtni strani monografije o Minki Skaberne, ki je pred stoletjem ust...

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 21:11

Dediščina industrializacije

V sedemdesetih letih so kustosi Gorenjskega muzeja začeli raziskovati tudi teme iz novejšega časa po letu 1945. Na terenu so zbirali predmete, fotografije in drugo dokumentarno gradivo.

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 16:38

Slepim berejo tudi dramski igralci

Pred kratkim je stoto obletnico svojega nastanka praznovala Knjižnica slepih in slabovidnih v Ljubljani, ki je dobila ime po svoji ustanoviteljici Minki Skaberne, Kranjčanki, ki je imela veliko zaslug...