Berljiv roman, ki da misliti

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 16. november 2011 / 06:00

V tržiški knjižnici je bila v torek predstavitev zadnjega romana pisatelja Zdravka Kaltnekarja z naslovom Obravnava, v katerem se avtor loteva moralnih dilem vojnega in povojnega časa.

Zdravko Kaltnekar je bil rojen v Križah pri Tržiču, sedaj pa živi v Kranju. Svoje šolanje je dokončal z doktoratom iz ekonomskih ved (1978) na Univerzi v Zagrebu, službovanje pa kot redni profesor na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Šestnajstim strokovnim knjigam z več kot sto članki in referati je po upokojitvi dodal tudi štirinajst leposlovnih del z različno vsebino: pesnitvam so se pridružili še aforizmi, črtice, humoreske, eseji, komedije, romani …

Tokrat je v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču predstavil enega svojih najnovejših del, roman Obravnava. Skozi pogovor z Nejcem Perkom je pisatelj najprej na kratko povzel vsebinsko dogajanje romana, nato pa se posvetil bistvenim vprašanjem, ki jih delo sproža. V ospredje zgodbe stopa – skozi narativno prizmo časa druge svetovne vojne ter obdobja po njej – tematika izdaje ter z njo povezan občutek krivde in kesanja. Vojna je čas, ko še bolj potencira človekov značaj ter pred njega postavlja težke dileme, odločitev pa je pogosto potrebna v trenutku. Avtor se sprašuje po moralni upravičenosti dejanj. Tako kot izdaja nima nikakršnega etičnega zaledja, pa čeprav je storjena pod pritiskom nasilja, tako so tudi povojni poboji nedopustni, čeprav so bili odobreni s strani takratne oblasti. Sklicevanji, da je šlo pri izdajanju za preživetje, pri likvidaciji pa zgolj za izvrševanje ukazov nadrejenih, se pred sodiščem vesti izkažeta kot slaba izgovora, ki etično ne vzdržita preizkušnje časa.

Pisateljev knjižni slog je jasen in čist. Navkljub eliptičnosti fabule knjiga hitro potegne bralca v tok dogajanja in ga vabi k razmišljanju in k opredelitvi o osnovnih etičnih vprašanjih. Prav to je glavni presežek Kaltnekarjevega romana, ki ne želi razdvajati, temveč skuša misliti zgodovino kot kompleksno celoto, ki od nas terja odločitev v situaciji, ki se nam kaže kot neodločljiva.