Kdaj varni pred poplavami?

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Železniki / sreda, 23. junij 2010 / 06:00

Ukrepi za zagotovitev celovite poplavne varnosti v Železnikih so znani, ne pa tudi, kdaj jih bodo začeli izvajati.

Železniki – Skoraj tri leta po katastrofalni poplavi so v Železnikih vendarle dočakali predstavitev študije z najboljšimi rešitvami za zagotovitev poplavne varnosti in za obvoznico. Na ministrstvu za okolje in prostor namreč pripravljajo državni prostorski načrt (DPN), s katerim načrtujejo zaščito Železnikov pred stoletnimi poplavnimi vodami in novo ureditev regionalne ceste, ki bo razbremenila staro trško jedro, potekala pa bo po levem bregu Sore. Med ključne ukrepe za zagotovitev poplavne varnosti po besedah projektanta Roka Fazarinca iz Inženiringa za vode sodi prestavitev Dermotovega jezu štiristo metrov višje v bistveno manjši obliki, da bi bilo možno strugo Sore na celotnem naselju Plavža tako poglobiti, da bo omogočena pretočnost visokih vod s stoletno povratno dobo. To pomeni, da bi morali zagotoviti pretočnost 226 kubičnih metrov na sekundo, današnje stanje je, tako Fazarnic, na dobri tretjini tega, medtem ko je bil pretok ob zadnji poplavi ocenjen na 310 kubičnih metrov na sekundo. Za boljšo poplavno varnost bodo tudi sanirali jez pri Alpelsu, rekonstruirali most na Trnju, zamenjali most v Ovčjo vas, izvedli zadrževalnika plavin s preureditvijo Dolenčevega jezu ter zgradili nekaj dodatnih zidov. »Res visokih vod pa ne moremo spraviti skozi Železnike, zato jih bo treba zadržati z suhim zadrževalnikom pod Sušo,« je dodal Fazarinc. Petnajstmetrski zid z luknjo v sredini bi se aktiviral samo ob hudih neurjih, kakršno je bilo leta 2007.

DPN naj bi po besedah Barbare Radovan z direktorata za prostor javno razgrnili prihodnje poletje, sprejeli pa konec leta 2011. Vrednost protipoplavnih ureditev vključno z zadrževalnikom znaša okoli dvajset milijonov evrov. Gradnja bo potekala po fazah, nazadnje bodo zgradili zadrževalnik. Glede na visoko vrednost, krajane skrbi, da bodo še kar nekaj let s strahom zrli v nebo, zato se zavzemajo za čim prejšnjo sanacijo Dermotovega jezu. »Na poplavno varnost ne moremo čakati še pet let, zato bo treba napeti vse sile, da čim prej pridemo do gradbenega dovoljenja in finančnih virov za sanacijo jezu,« je goste iz Ljubljane opozoril tudi župan Mihael Prevc, a zagotovila, da bi se sanacija jezu lahko začela še pred sprejetjem DPN, ni dobil. »Dokler niso izdelani elaborati, tega ne moremo zagotoviti. Bomo pa v fazi izdelave idejnega projekta analizirali, kateri so nujni minimalni ukrepi, ki bi jih bilo treba izvesti kot intervencijsko sanacijo na tem jezu,« je odvrnila Marjeta Saje z direktorata za okolje.