Preobrata letos še ne bo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 21. junij 2010 / 06:00

Po uspešnih letih v Aerodromu Ljubljana je lani sledil padec prometa in dobička. Uprava skupščini, ta bo v ponedeljek, predlaga izplačilo 0,43 evra na delnico bruto.

Zg. Brnik – Aerodrom Ljubljana je lani prepeljal za približno 15 odstotkov manj potnikov, enako tudi tovora. Dobiček se je skoraj razpolovil. »Letalstvo se je že v letu 2008 znašlo v krizi, ki se je v 2009 še poglobila. Lani se je pokazala naša odvisnost od globalnih trgov in globalnih trendov. Soočili smo se z večjim upadom prometa od evropskega povprečja, z likvidnostnimi težavami letalskih prevoznikov, vse večja so tudi bremena varovanja civilnega letalstva in varovanja okolja. Znatno zniževanje vseh vrst stroškov, ki je vključevalo tudi neprijetno zmanjševanje števila zaposlenih, je postalo naša dnevna naloga,« pojasnjuje predsednik uprave Zmago Skobir pred skupščino delničarjev.

Težko leto so v Aerodromu Ljubljana poslovno obvladali in zaključili z dobičkom. Bilančni dobiček družbe po revidiranem letnem poročilu za poslovno leto 2009 znaša 3,05 milijona evrov. Uprava predlaga, da se za izplačilo dividend lastnikom prednostnih participativnih in navadnih kosovnih delnic nameni 1,8 milijona evrov oziroma 0,43 evra bruto na delnico. Preostanek naj bi šel za rezerve.

»Podatki o oskrbljenih potnikih kažejo, da se je padanje prometa, ki je bilo posledica recesije, ustavilo. Zadovoljiva je rast tovornega prometa, spodbudne novice beležimo tudi v segmentu splošnega letalstva. Kljub temu ostajamo realisti: bistvenega preobrata na bolje si letos še ne moremo obetati,« o rezultatih v prvih petih mesecih in napovedi za 2010 pravi Skobir. Poleg naštetega so imeli na Aerodromu Ljubljana še nekaj drugih težav: izpad prihodka zaradi obnove vzletno pristajalne steze in tudi zaprtja zaradi vulkanskega prahu. »Izpad prihodka zaradi obnove smo načrtovali. Ocenjen je na 1,2 milijona evrov, na srečo pa je bilo težav z vulkanskim prahom konec dan pred odprtjem letališča,« pravi predsednik uprave.

Dodaja, da se veliko letalskih prevoznikov otepa izgub, zato so pritiski na cene veliki. Skobir trdi, da jim letališče ne bo moglo več popuščati. »Če bomo želeli zagotavljati načrtovani razvoj, bomo morali po zgledu letališč v Milanu, Kopenhagnu, Frankfurtu in Rimu povišati cene nekaterih storitev in s tem zagotoviti financiranje razvoja infrastrukture,« pravi. Aerodrom Ljubljana čedalje bolj bremenijo stroški za zagotavljanje varnosti, pričakujejo pa, da se bodo zaradi dodatnih varnostnih zahtev (in potrebe po nabavi drage opreme za izvajanje tega) še povečali.

Gradnja Aeropolisa (Letališkega mesta) je zaradi krize nekoliko zastala, v podjetju ocenjujejo, da za približno tri leta. Kljub temu projekt ne miruje, trenutno tečejo postopki za pridobitev evropskih sredstev (prek Ministrstva za gospodarstvo in Občine Cerklje) za komunalno opremo zemljišč. Veliki napori so usmerjeni tudi v prestavitev ceste, Direkcija RS za ceste že odkupuje potrebna zemljišča in pripravlja gradnjo obvoznice. »Tudi mi iščemo investitorje za realizacijo konkretnih projektov, kot so hotel, poslovni center in podobno, vendar so pogajanja zaradi gospodarske krize upočasnjena,« pojasnjuje Zmago Skobir. Prihodnje leto naj bi začeli graditi tudi nov potniški terminal.