Z avtom v gozd po petnajst kilogramov gob

"Slovenski gozdovi imajo na široko odprta vrata, skozi katera poleg lastnikov lahko vstopajo tudi drugi. To je njihova pravica, a tudi velika odgovornost, ki pa se je vsi ne zavedajo in v gozdu počnejo marsikaj, kar ni v skladu s predpisi," ugotavlja Janez Logar, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Obnašanje v gozdu določajo zakon o gozdovih, pravilnik o varstvu gozdov, uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in uredba o zavarovanju samoniklih gliv. Janez Logar je na nedavnem pogovoru o posledicah prostega vstopa v gozdove, ki ga je kranjski zavod za gozdove pripravil na Križni Gori, še posebej izpostavil zakonsko določbo, po kateri prost dostop pomeni prosto hojo ljudi po gozdu, ne pa vožnje. Gozdne ceste praviloma lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, a vožnja po gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi in premoženja. Ježa in vožnja s kolesom brez motorja sta dopustni le po označenih gozdnih vlakah oz. poteh na območju, ki je določeno v prostorskem delu območnega načrta. Posamezni obiskovalec gozda lahko dnevno nabere največ dva kilograma gob.

Na petini gozdnih cest določili režim uporabe

Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjskem zavodu za gozdove, je opozoril, da prost dostop do gozdov lahko privede do pretiranega vznemirjenja, ki se mu divjad prilagaja tako, da beži, se umika v manj primerna območja brez zadostne svetlobe in hrane, preusmerja svoje aktivnosti v nočni čas, bolj poredko izstopa na travnike, se giblje na širšem območju, se oddaljuje od naselij in gozdnih cest … Če velikokrat beži, rabi več hrane, to pa se lahko odraža tudi pri škodi na gozdnem drevju. Vodja odseka za gozdno tehniko Fanček Kolbl je dejal, da so gozdne ceste namenjene predvsem gospodarjenju z gozdovi, uporabljajo jih tudi obiskovalci gozdov, pri tem pa zavod v sodelovanju z lastniki gozdov in občino lahko določi režim uporabe cest. Na kranjskem gozdno gospodarskem območju je od 607 kilometrov »pod režimom« 84 kilometrov cest, na katere pa se navezuje še 42 kilometrov cest.

Kako zavarovati sečišča

Na spodnjem Gorenjskem so glede dostopnosti oz. obljudenosti gozdov najbolj izpostavljeni Krvavec in predeli zahodno od njega do Kališča in Storžiča, gozdovi v okolici Kranja (Jošt, Lavtarski Vrh, Kranjsko polje), Lubnik z okolico, območje Blegoša, Jelovica z Ratitovcem, planina Kofce z dostopi, območje Jelendola v Tržiču ter Komatevra in Podstoržič v Kokri oz. na Jezerskem. Bojan Čebašek, vodja krajevne enote Škofja Loka, je dejal, da je Lubnik obljuden tudi med tednom in da to lastnikom povzroča težave pri zavarovanju sečišč, saj jih je strah, da ne bi kdo vstopil na sečišče s stranskih poti. Sprašujejo se, kdo bo odgovoren, če se kaj zgodi. Motijo jih tudi vožnje s štirikolesniki in gorskimi kolesi. Tudi Boštjan Škrlep, vodja krajevne enote Železniki, je kot glavni problem izpostavil vožnjo z osebnimi vozili in motorji. »Na območju Krvavca opažamo veliko stihijo, ne le pri obisku, ampak tudi pri prostorskih posegih, ki so na zbirnem območju pitne vode prešli razumno mejo,« je dejal Janez Logar.

Planinci ne odpirajo novih poti

Rado Lotrič iz Čebelarskega društva Železniki je povedal, da so v čebelarski organizaciji izdelali pašni kataster, pri tem pa se pojavljajo »vrinjenci«, ki prevozne čebelnjake brez soglasja postavijo tudi tik ob gozdno cesto ali na vlako. »Najbolj me motijo štirikolesniki in motorji, iz Ljubljane jih pripeljejo na prikolicah, pa tudi to, da ljudje hodijo po gozdu vsepovsod, ne samo po poteh,« je dejala Marjeta Demšar iz Osnovne šole Železniki in poudarila, da bo ta problem možno dolgoročno rešiti le z vzgojo in da bi bilo dobro narediti tudi poligon za vožnjo s štirikolesniki in motorji. Slavko Roblek iz Društva lastnikov gozdov Gorenjske je ugotavljal, da ljudje ubirajo po gozdovih vse mogoče poti in da samo z vzgojo ne bo možno rešiti problema motoriziranih obiskovalcev gozdov. »Na našem območju imamo opuščeno planino, a je zaradi množice obiskovalcev ne upamo znova vzpostaviti,« je še dejal. »Planinci ne odpiramo novih poti po gozdovih,« je dejal Jože Stanonik iz Planinskega društva Škofja Loka in poudaril, da bi bilo manj »pritiska« na gozdove, če bi bilo na obrobju tudi dovolj parkirnih mest. Metod Rogelj, vodja kranjske območne enote zavoda za varstvo narave, je ugotavljal, da so z dobrimi cestami do gozdov in po gozdovih nastali problemi z obljudenostjo gozdov in da s prostorskimi posegi v primestni gozd ljudje izgubljajo »poligone za sprostitev«, kamor so se lahko odpravili peš.

Zavod za gozdove prav zaradi odvračanja motoriziranih obiskovalcev načrtuje gozdne prometnice tako, da jih medsebojno ne sklene; za nadzor nad vožnjo po teh cestah pa sta pristojni policija in inšpekcija. Kot je povedala gozdarska inšpektorica Urša Ahačič, samo inšpekcija in naravovarstveni nadzorniki ne bodo rešili vseh problemov, dolgoročna rešitev je izobraževanje, ozaveščanje. Da bi lažje nadzirali vožnjo s štirikolesniki, motorji za kros in motornimi sanmi, se zavzemajo za uvedbo registracije tovrstnih vozil. Poligon bi morda koga že odvrnil od vožnje po naravnem okolju, vseh pa zanesljivo ne. »Petnajst kilogramov gob je težko prinesti iz Komatevre, veliko lažje jih je pripeljati z avtom, a to je lahko tudi drago. Za vožnjo po gozdni cesti, kjer promet prepoveduje prometni znak ali zapornica, je 400 evrov kazni, za več kot dva kilograma nabranih gob pa še 208 evrov,« je pojasnila Ahačičeva.