Zločin brez kazni

Pred kratkim sem na eni od slovenskih televizij z velikim zanimanjem spremljala angleško nanizanko z naslovom Foylova vojna. Predvidevam, da so zgodbe, postavljene v čas druge svetovne vojne in v katerih inšpektor Foyl raziskuje civilne umore, sicer izmišljene, čisto za lase privlečene pa gotovo niso. Hočem reči, da v urejenih državah z družbeno kulturo in s tradicionalnimi vrednotami zakoni in sodišča delujejo tudi v izrednih vojnih razmerah; da je torej tudi v teh okoliščinah umor umor, za katerega mora storilec slej ko prej plačati zakonsko predvideno in nedvomno zasluženo kazen.

V zadnjih sedemdesetih letih komunistične (nad)oblasti je del slovenske družbe povsem izgubil kompas in je ostal na robu tradicionalnih evropskih vrednot. Umor (raziskan, kajpada) je v številnih primerih kaznovan glede na politično provinienco žrtve in storilca.

Vzemimo zverinski umor osemnajstletnega Alojzija Grozdeta, kristjana po veroizpovedi, (in neštetih drugih žrtev komunizma, recimo, mučencev iz Strahinja, zagrebenih pod Storžičem), ki so ga revolucionarji leta 1943 najprej mučili, na koncu nepopisnih muk pa zaklali, kot se je izrazil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Anton Stres.

V nedeljo bo Katoliška cerkev na Slovenskem s privolitvijo Vatikana Alojzija Grozdeta na evharističnem kongresu v Celju razglasila za blaženega mučenca. Pred kongresom je Janez Stanovnik, nekdanji oče naroda in sedanji predsednik Zveze združenj borcev, pohitel in ga razglasil za sodelavca okupatorja in izdajalca. Brez kakršnega koli dokaza, se razume. Najmanj, kar je sporno, je vmešavanje državne politike v cerkvene pristojnosti, pač v maniri, če mora biti Cerkev ločena od države, je samoumevno, da je država ločena od cerkve.

Moralno avtoriteto Janeza Stanovnika sprašujem: Bi kot predsednik ZZB umorili lastnoročno in brez dokazov Alojza Grozdeta ali katerega koli drugega domnevnega narodovega izdajalca? To dejanje podpirate ali ga le opravičujete? Je zverinski umor drugače mislečega vaš svetovni nazor ali le sredstvo za dosego cilja?

Dokler bodo na revolucionarni strani Alp vladali nekdanji komunisti in do onemoglosti ter sramotno opravičevali zločine svojih političnih botrov, bo Slovenija necivilizirana družba brez tradicionalnih evropskih vrednot. Vlada Boruta Pahorja bi se morala od očeta borcev distancirati in se opravičiti za pretekle napake, umore in zablode. Naš »moralni in demokratični« vladni predsednik pa se raje kot to izogne navzočnosti na drugem slovenskem evharističnem kongresu. Nič boljši ni niti predsednik države Danilo Türk, ki se je v volilni kampanji hvalil, da bo predsednik vseh Slovenk in Slovencev. Že večkrat se je izkazal, kdo so zanj vsi in katera je zanj prvorazredna državna tema. Razglasitev Alojzija Grozdeta za blaženega mučenca ali, recimo, množični poboj žrtev revolucionarjev, zagrebenih v Barbarinem rovu, zagotovo ne.