Faaak, kako mrzla voda

Le kdo bi si mislil, da je Črno morje v Odesi, turistični Meki ne le za Ukrajince, ampak tudi za živelj velikega dela nekdanje Sovjetske zveze, tako zelo mrzlo.

Zadnjič sem načel temo o črnomorski vodi in drugih »zmrzlinah«. Takole je bilo. Zjutraj takoj po zajtrku veseli »zašibamo« na plažo, kot da že sto let nismo videli morja in z občutkom, še v Črno morje zaplavam, potem pa lahko umrem. In sem skoraj, a ne od veselja. Na hitro stečem v vodo in naredim kakih pet, deset korakov, preden me stisne …: »Uuuuu, faaaaak … Tole je pa hladilnik.« Pogledam malo naokrog sebe. Nikogar. Sem in tja kakšen otrok, njim je tako ali tako vseeno, kakšna je voda, samo da je, v daljavi še ugledam dve gospe, ki se prav počasi po mivki gibljeta naprej, to pa je tudi vse. Plaža pa se je kljub rani uri že kar prijetno polnila. Še velika ljubiteljica plavanja, nekdanja odlična smučarka na vodi, prikoraka le do mokre riti, pa še to jamra, da noge kar pečejo od mraza.

Jasno, v naši mali druščini kaj hitro pade odločitev, pod sončnik na enega, hmmm … pravzaprav enako hladnega, kot je morje pred nami. Edina, ki je podlegla čarom Črnega morja, je bila Zala Julija. Medtem ko sva fanta malo pogledovala za vsem, kar je olepševalo našo plažo, pa sta punci najprej opazili nekega mačota, ki je v razkoraku, kot v vojski stal na mivki in gledal proti morju. Kot smo po uri opazovanja ugotovili, je bil to njegov način sončenja. No zavoljo dokumentacije sem se še enkrat zamrznil za nekaj korakov v vodo, naredil sem še nekaj fotografij plaže z morske strani. Kot je razvidno s fotografije, je ta v primerjavi s kičastim luksuzom naselja precej »socialna«, bližji pogled na balkone apartmajev pa nam izda tudi, da so ti povsem zamreženi. Najbrž ne zaradi krokodilov, ki so menda značilnost Odese.