Lani so na deponijo Mala Mežakla pripeljali okrog 35 tisoč ton odpadkov iz občin Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Radovljica, Bohinj, Škofja Loka, Železniki ter kranjskih občin. (Foto: Anka Bulovec)

Na Mali Mežakli bodo uredili tudi sortirnico

Deponija Mala Mežakla v jeseniški občini zagotavlja rešitev problema odpadkov za prihodnjih dvajset do trideset let.

V podjetju Jeko-In so opravili anketo med občani, v kateri so jih spraševali, kako ravnajo z odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu. Petnajst odstotkov jih je odgovorilo, da vse odpadke odložijo v zabojnik za odpadke. Sedemdeset odstotkov papir, steklo, plastenke in pločevinke nosi na ekološki otok, ostale odpadke pa odložijo v zabojnik za odpadke. Petnajst odstotkov pa odpadke kuri oziroma jih odlaga na drug način. Na deponiji Mala Mežakla vsako leto opravijo lasersko skeniranje, na osnovi katerega izračunajo zapolnjenost deponijskega prostora. Nazadnje so deponijo lasersko skenirali julija lani in rezultat je pokazal, da je deponija zapolnjena približno 40-odstotno. Do julija lani pa je bilo odloženih nekaj več kot 267 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Skupaj je na njej za 403 tisoč kubičnih metrov deponijskega prostora. Glede na vsakoletno zmanjševanje količine odloženih odpadkov je na njej prostora še za vsaj petnajst do dvajset let, ob morebitni širitvi pa še več.

Deponija Mala Mežakla je po operativnem programu vlade opredeljena kot odlagališče prvega reda in je uvrščena v regijski koncept reševanja problematike odpadkov. S tem ji je zagotovljeno obratovanje tudi v prihodnje; po programu naj bi na Malo Mežaklo dovažali odpadke iz upravnih enot Jesenice, Radovljica in Škofja Loka. Po podatkih javnega komunalnega podjetja Jeko-In, ki je najemnik deponije, ta čas na Malo Mežaklo dovažajo odpadke iz občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica (te tri občine so lastnice deponije), Radovljica, Bohinj, Škofja Loka, Železniki in kranjskih občin. Občine Žiri, Gorenja vas – Poljane, Bled in Gorje pa kljub temu, da po operativnem programu sodijo na Malo Mežaklo, niso pokazale interesa in odpadke odvažajo drugam.

Po pogodbi cena za dovoz odpadkov iz drugih občin znaša 85 evrov za tono, k čemur je treba prišteti še okoljsko dajatev. Za primerjavo: za jeseniško občino, ki je ena od lastnic deponije, cena znaša nekaj manj kot 34 evrov plus okoljska dajatev.

Sortirnica in izkoriščanje deponijskega plina

Kot poudarjajo v podjetju Jeko-In, si bodo v prihodnje prizadevali zlasti za zmanjševanje količine odloženih odpadkov oziroma za povečevanje količine ločeno zbranih odpadkov. Prav količina izločenih odpadkov na prebivalca na leto je eden od kazalnikov kakovosti ravnanja z odpadki in podatki kažejo, da se ta količina iz leta v leto povečuje. Še v letu 2007 je količina izločenih odpadkov pred odlaganjem na deponijo znašala dobrih 28 kilogramov na občana na leto, lani pa že več kot 65 kilogramov. Te količine pa naj bi se v prihodnje še povečale, saj so že pripravljeni projekti za postavitev sortirnice na Mali Mežakli. To naj bi postavili zunaj deponije, na zemljišču, ki bo v lasti Občine Jesenice, ta pa bo podelila stavbno pravico izbranemu investitorju. Po predvidevanjih naj bi se s sortiranjem odpadkov količina odpadkov, ki jih bodo še odlagali na deponijo, zmanjšala kar za četrtino.

Postavitev sortirnice pa ni edini projekt, ki ga načrtujejo v občinah – lastnicah deponije. Pripravljeni so tudi projekti za energetsko izkoriščanje deponijskega plina. S tako pridobljenim plinom bi po eni možnosti proizvajali toploto in elektriko (tako imenovano kogeneracijo), po drugi, bolj sprejemljivi možnosti pa bi plin po kolesarski poti pripeljali do parne centrale in bi energijo uporabili za ogrevanje.

Potekajo pa tudi postopki za pridobitev evropskega denarja za prilagoditev deponije evropski zakonodaji. Po idejnem projektu naj bi na deponiji uredili nov vhodni plato s pripadajočimi objekti, dovoz do novega odlagalnega polja in novo dostopno cesto do deponije, uredili pa naj bi tudi odlagalno polje med starim in novim delom deponije. Pri tem občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, ki so solastnice deponije, računajo predvsem na evropski denar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 13. avgust 2013 / 10:20

Gozdni požar v Poljanski dolini pogašen

Več kot deset gasilcev trenutno na požarišču nad Studorjem izvaja požarno stražo.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

V ritmu orientalskih plesov

Minuli četrtek je bila v Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki zaključna predstava Kulturnega društva Arabeske, ki ga vodi Petra Glažar. Z orientalskimi plesi so se v predstavi Seza...

Prosti čas / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Glasbenica po srcu

Novinarka in moderatorka Maruša Kobal si je od nekdaj želela postati učiteljica, da se je navdušila za medijski svet, pa je "kriv" predvsem Mario Galunič.

Prosti čas / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Radijec, ki zna peti

Po zmagi na Prvem glasu Gorenjske po izboru občinstva se Klemen Bunderla namerava še resneje posvetiti glasbi. Zadnja tri leta se je pospešeno učil petja, naprej pri Jadranki Juras, nato pri Veri Dani...

Zanimivosti / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Paketi hrane v novih prostorih

V sredo je tržiški Rdeči križ spet začel deliti pakete s hrano. Preselili so se v stavbo ob Mošeniku, ki so jo obnovili.

Zanimivosti / ponedeljek, 20. april 2009 / 07:00

Anketa: Hude krize za zdaj (še) ni

Po nacionalni raziskavi približno polovica Slovencev čuti posledice gospodarske krize. Kako pa Kranjčani, ki smo jih povprašali za mnenje? Gredo ukrepi vlade za blažitev krize v pravo smer? Se bojijo...