Na Mali Mežakli bodo uredili tudi sortirnico

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Deponija Mala Mežakla v jeseniški občini zagotavlja rešitev problema odpadkov za prihodnjih dvajset do trideset let.

Deponija Mala Mežakla je po operativnem programu vlade opredeljena kot odlagališče prvega reda in je uvrščena v regijski koncept reševanja problematike odpadkov. S tem ji je zagotovljeno obratovanje tudi v prihodnje; po programu naj bi na Malo Mežaklo dovažali odpadke iz upravnih enot Jesenice, Radovljica in Škofja Loka. Po podatkih javnega komunalnega podjetja Jeko-In, ki je najemnik deponije, ta čas na Malo Mežaklo dovažajo odpadke iz občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica (te tri občine so lastnice deponije), Radovljica, Bohinj, Škofja Loka, Železniki in kranjskih občin. Občine Žiri, Gorenja vas – Poljane, Bled in Gorje pa kljub temu, da po operativnem programu sodijo na Malo Mežaklo, niso pokazale interesa in odpadke odvažajo drugam.

Po pogodbi cena za dovoz odpadkov iz drugih občin znaša 85 evrov za tono, k čemur je treba prišteti še okoljsko dajatev. Za primerjavo: za jeseniško občino, ki je ena od lastnic deponije, cena znaša nekaj manj kot 34 evrov plus okoljska dajatev.

Sortirnica in izkoriščanje deponijskega plina

Kot poudarjajo v podjetju Jeko-In, si bodo v prihodnje prizadevali zlasti za zmanjševanje količine odloženih odpadkov oziroma za povečevanje količine ločeno zbranih odpadkov. Prav količina izločenih odpadkov na prebivalca na leto je eden od kazalnikov kakovosti ravnanja z odpadki in podatki kažejo, da se ta količina iz leta v leto povečuje. Še v letu 2007 je količina izločenih odpadkov pred odlaganjem na deponijo znašala dobrih 28 kilogramov na občana na leto, lani pa že več kot 65 kilogramov. Te količine pa naj bi se v prihodnje še povečale, saj so že pripravljeni projekti za postavitev sortirnice na Mali Mežakli. To naj bi postavili zunaj deponije, na zemljišču, ki bo v lasti Občine Jesenice, ta pa bo podelila stavbno pravico izbranemu investitorju. Po predvidevanjih naj bi se s sortiranjem odpadkov količina odpadkov, ki jih bodo še odlagali na deponijo, zmanjšala kar za četrtino.

Postavitev sortirnice pa ni edini projekt, ki ga načrtujejo v občinah – lastnicah deponije. Pripravljeni so tudi projekti za energetsko izkoriščanje deponijskega plina. S tako pridobljenim plinom bi po eni možnosti proizvajali toploto in elektriko (tako imenovano kogeneracijo), po drugi, bolj sprejemljivi možnosti pa bi plin po kolesarski poti pripeljali do parne centrale in bi energijo uporabili za ogrevanje.

Potekajo pa tudi postopki za pridobitev evropskega denarja za prilagoditev deponije evropski zakonodaji. Po idejnem projektu naj bi na deponiji uredili nov vhodni plato s pripadajočimi objekti, dovoz do novega odlagalnega polja in novo dostopno cesto do deponije, uredili pa naj bi tudi odlagalno polje med starim in novim delom deponije. Pri tem občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, ki so solastnice deponije, računajo predvsem na evropski denar.